Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ester Ledecká je 23-letna Čehinja, ki je februarja osvojila naslova olimpijske prvakinje v alpskem smučanju in deskanju.
Ester Ledecká je 23-letna Čehinja, ki je februarja osvojila naslova olimpijske prvakinje v alpskem smučanju in deskanju
Za Ester ste gotovo že slišali: morda na tekmah svetovnega pokala v deskanju na Rogli ali ob spremljanju letošnjih olimpijskih iger. Februarja je takrat 22-letna Čehinja osvojila naslova olimpijske prvakinje v alpskem smučanju in deskanju. Ko je postala presenetljiva zmagovalka v superveleslalomu je osvojila srca navijačev, novinarje pa je navdušila s svojim opravičilom na zmagoviti novinarski konferenci. Dejala je, da ni naličena in da bo na vprašanja odgovarjala kar s smučarskimi očali. Največja neznanka pred novo sezono ni njena forma ali motivacija, temveč to, kje in kdaj bo tekmovala. Urnika svetovnih prvenstev v deskanju in alpskem smučanju se namreč prekrivata.
“Morda mi bodo spremembo urnika pomagali doseči Superman, Forest Gump ali Chuck Norris.”
Po njenem uspehu na OI v Pjongčangu so Čehi pokali od ponosa, izpostavljali so tudi njene športne korenine; njen dedek je bil vrhunski hokejisti; mama pa umetnostna drsalka. Ester Ledecká sicer zase pravi, da ni češka smučarka oz. deskarka, s Češko smučarsko zvezo trenutno ni v najboljših odnosih:
“Nisem ravno zvezdnica. Pa tudi nisem ravno zelo patriotska do Češke. Že od malih nog mi pomaga veliko ljudi. Za deskanje sem imela avstrijskega trenerja, zdaj sodelujem z ameriškim trenerjem, veliko časa sem trenirala z ameriško ekipo. V smučanju, kjer smo res majhni, pa so mi tako ali tako pomagali ljudje iz različnih držav. Čutim, da moji olimpijski medalji ne pripadata le Češki, ampak tudi drugim državam …”
Ester Ledecká, ki je sicer večino svojih uspehov dosegla kot deskarka ima sicer tudi priročno rešitev, če se bo njen spor s Češko zvezo zaradi sponzorjev nadaljeval. Pravi, da se bo poročila s kom iz druge države, morda celo s kom iz Slovenije, če so pri nas kakšni čedni fantje. Tako da si čisto predstavlja, da bi tekmovala tudi za kakšno drugo državo. Tudi poleti ne preživi veliko časa na Češkem.
“Moj drugi dom je Lefkada, tam imam tudi vso svojo opremo za surfanje.”
Ester torej ni le športna dvoživka, ampak tudi evropska dvoživka. Doma je na Češkem in v Grčiji, tudi v Kanadi se dobro počuti. O Evropi razmišlja kot o celini priložnosti.
718 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Ester Ledecká je 23-letna Čehinja, ki je februarja osvojila naslova olimpijske prvakinje v alpskem smučanju in deskanju.
Ester Ledecká je 23-letna Čehinja, ki je februarja osvojila naslova olimpijske prvakinje v alpskem smučanju in deskanju
Za Ester ste gotovo že slišali: morda na tekmah svetovnega pokala v deskanju na Rogli ali ob spremljanju letošnjih olimpijskih iger. Februarja je takrat 22-letna Čehinja osvojila naslova olimpijske prvakinje v alpskem smučanju in deskanju. Ko je postala presenetljiva zmagovalka v superveleslalomu je osvojila srca navijačev, novinarje pa je navdušila s svojim opravičilom na zmagoviti novinarski konferenci. Dejala je, da ni naličena in da bo na vprašanja odgovarjala kar s smučarskimi očali. Največja neznanka pred novo sezono ni njena forma ali motivacija, temveč to, kje in kdaj bo tekmovala. Urnika svetovnih prvenstev v deskanju in alpskem smučanju se namreč prekrivata.
“Morda mi bodo spremembo urnika pomagali doseči Superman, Forest Gump ali Chuck Norris.”
Po njenem uspehu na OI v Pjongčangu so Čehi pokali od ponosa, izpostavljali so tudi njene športne korenine; njen dedek je bil vrhunski hokejisti; mama pa umetnostna drsalka. Ester Ledecká sicer zase pravi, da ni češka smučarka oz. deskarka, s Češko smučarsko zvezo trenutno ni v najboljših odnosih:
“Nisem ravno zvezdnica. Pa tudi nisem ravno zelo patriotska do Češke. Že od malih nog mi pomaga veliko ljudi. Za deskanje sem imela avstrijskega trenerja, zdaj sodelujem z ameriškim trenerjem, veliko časa sem trenirala z ameriško ekipo. V smučanju, kjer smo res majhni, pa so mi tako ali tako pomagali ljudje iz različnih držav. Čutim, da moji olimpijski medalji ne pripadata le Češki, ampak tudi drugim državam …”
Ester Ledecká, ki je sicer večino svojih uspehov dosegla kot deskarka ima sicer tudi priročno rešitev, če se bo njen spor s Češko zvezo zaradi sponzorjev nadaljeval. Pravi, da se bo poročila s kom iz druge države, morda celo s kom iz Slovenije, če so pri nas kakšni čedni fantje. Tako da si čisto predstavlja, da bi tekmovala tudi za kakšno drugo državo. Tudi poleti ne preživi veliko časa na Češkem.
“Moj drugi dom je Lefkada, tam imam tudi vso svojo opremo za surfanje.”
Ester torej ni le športna dvoživka, ampak tudi evropska dvoživka. Doma je na Češkem in v Grčiji, tudi v Kanadi se dobro počuti. O Evropi razmišlja kot o celini priložnosti.
Wendy Gibbons je filozofinja in lingvistka iz Velike Britanije, ki živi v Starem gradu na Hvaru. Britansko otočje je zamenjala za majhen otok, kjer je več časa za ljudi. Tu je med drugim odkrila tudi camero obscuro.
Ni čisto navaden klovn. Ali pač. Ker je preveč len, kot pravi, nima porisanega obraza, tudi pisanih oblačil ne nosi. Že od svojega petega leta starosti je vedel, da bo postal zabavljač, pri šestnajstih je zaslužil prvih 10 funtov. In od takrat se preživlja s svojimi nastopi. Britanec, ki se je zaradi ljubezni preselil na Novo Zelandijo, navdih črpal iz nastopov Charlieja Chaplina in svoje veščine dokazoval tudi na slovitem Glastonburyju, je gost Evrope osebno.
Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?
Roskilde je danski glasbeni festival, ki vsako leto poteka južno od mesta Roskilde. Je eden največjih glasbenih festivalov v Evropi in največji v nordijskih državah. Letos bo potekal od 24. junija do 1. julija, na njem pa bodo, tako kot vsako leto, nastopila velika imena svetovne glasbene scene, med drugim Kendrick Lamar, Burna Boy, Blur, Rosalia in drugi. V preteklosti sta nastopila tudi Post Malone in Dua Lipa, ki imata med seboj posebno vez, več o tem pa v družbi Stefana Gejsinga, glasbenega agenta omenjenega festivala.
Filmska navdušenka je postala že v mladosti, ko se je prvič srečala z italijanskimi grozljivkami, ki so jih predvajali na avstralski javni televiziji. Danes predavateljica filmskih študij na avstralski univerzi RMIT najbolj obožuje filme o duhovih, rada pa pogleda tudi dobro romantično komedijo.
Poimenovali so jo ikona kolumbijske eksperimentalne glasbe, njeno žanrsko prepletanje tradicionalnih in sodobnih zvokov pa bolero znanstvene fantastike.
Palestinska režiserka se v svojih filmih dotika tabu tem tako s perspektive tradicionalne palestinske družbe kot položaja zatiranih Palestincev v Izraelu.
Neelakandan Marath Santosh je Indijec, ki ga je Slovenija posvojila in tako rekoč osvojila pred šestimi leti. Podoktorski študent na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani prihaja iz Indije, natančneje iz ene od 29 zveznih držav, iz jugozahodne Kerale. Razlaga, da je bila prilagoditev na življenje v Sloveniji preprosta, saj sta obe državi zelo zeleni, poleg tega sta v Kerali tako kot tu dobra izobraževalni in socialni sistem. V pogovoru pove tudi, kdaj in zakaj se je odločil ravno za raziskovanje v Sloveniji, zakaj je po njegovem raziskovanje na področju plazme prihodnost zelene energije in zakaj mu je življenje tu posebej všeč.
Ko je žalosten, posluša glasbo Nicka Cava, umetnosti ne vidi brez znanosti in nasprotno. Najbolj vznemirjen je, ko robot komunicira z njim tako, kot ga je sprogramiral. V Linzu se ukvarja s precej abstraktnimi pojmi, kot sta zavedno in nezavedno mišljenje v robotiki.
Eden izmed Britancev, ki je ostal vpet v delovanje evropskih institucij. Govori o tem, kam si želi, da bi šla Evropska unija v prihodnosti, kako se soočiti z evroskepticizmom in o čem se pogovarja z ljudmi, ki jih obiskuje po celotni Uniji. Spregovori pa tudi o tem, kako je bilo dan, potem ko so Britanci na referndumu izglasovali brexit.
Duško Domanović je večkrat nagrajeni srbski pesnik srednje generacije. Beograda se izogiba, tako kot se Beograd izogiba njemu in dokazuje, da “znamo brati in pisati tudi na periferiji.” Objavlja poezijo, kratko prozo in pričevanja ter pesmi za otroke. Ima tudi svoj blog, kjer bralce najprej pozdravi bankovec za več milijard dinarjev, ki so jih tiskali v časih Miloševića.
Pri nas je duet tako domač, da Gil in Yael Shoshana niti ne znata prešteti, koliko koncertov sta že imela v Sloveniji. V ljubljanskem Kinu Šiška sta nastopila tik pred korono in spet konec marca, ko smo se z njima dobili na pogovoru. Ta se je vrtel okoli tega, kako sta preživela to obdobje, kaj se je v tem času spremenilo tako v glasbenem okolju kot tudi družbi nasploh, pa o napadih na Žide, pravicah žensk in še čem.
Farzin Lotfi-Jam je arhitekt, ki živi v Združenih državah Amerike. Pravi, da je pred kratkim začel živeti ameriške sanje, ko si je v predmestju kupil svojo prvo hišo. A do tega je vodilo kar nekaj stopnic, kar nekaj preprek je bilo vmes. Farzin je namreč po rodu Iranec, rodil se je v Teheranu, pri šestih letih pa je z družino zapustil državo, saj so iskali boljše razmere za življenje v Avstraliji. Tam je zrasel, študiral, dokler ni odšel v Združene države na študij, se zaljubil in sklenil, da tam ostane. A pridobitev zelene karte je bila mučna. Domneva, da je zaradi Trumpove uvedbe prepovedi vstopa muslimanom zato nanjo čakal kar 36 mesecev, čeprav je bil poročen z Američanko, medtem ko je kolega, ki je samo Avstralec, na to čakal le sedem. Več o čakanju, o življenjskih naukih, odraščanju v Iranu in nato Avstraliji, feministični revoluciji in arhitekturi kot načinu življenja Farzin Lotfi-Jam spregovori v pogovoru.
Kanadska najstnica Alexandria Loutitt je v pretekli sezoni z dvema naslovoma svetovne prvakinje spisala eno najlepših zgodb v skakalni karavani. V mesecu dni je najprej postala mladinska in nato še članska svetovna prvakinja. 19-letnica trenira v Sloveniji, kjer zadnji dve leti tudi živi. Kljub temu, da se je lani v Planici hudo poškodovala in skoraj že končala kariero, ima na skakalnico pod Poncami čudovite spomine.
Direktorica fotografije je bila marca gostja Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. Na festivalu so namreč predvajali tudi dokumentarec Patrick in kit glavač, ki govori o navdušencu nad kiti, ki je v karibskih morjih vzpostavil bazo ter leta preučeval kite in z nekaterimi celo vzpostavil oseben odnos.
Mladi Norvežan Mathias Braathen je lani skakalne smuči postavil v kot in postal profesionalni snemalec zračnih posnetkov. Je eden od trojice, zaslužen, da so z letošnjega Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici šli v svet ne le čudoviti posnetki doline pod Poncami, ampak tudi dih jemajoči posnetki smučarskih skokov posnetih s pomočjo dronov, ki so letali vsega nekaj metrov za skakalci. Za dober posnetek namreč ni dovolj, da si vrhunsko izurjen upravljalec drona, ampak moraš smučarske skoke poznati do zadnje malenkosti, poznati zakonitosti vetra, imeti uigrano ekipo in kar je najbolj pomembno, da ti nekdanji kolegi zaupajo.
Letalska družba Ryanair ne dviguje prahu le z vzletanjem in pristajanjem, ampak tudi z objavami na družabnih omrežjih. Ekipo, ki pripravlja duhovite, kritične in na trenutke tudi kar precej ostre odzive na pritoževanje potnikov ter druge aktualne tematike, vodi Michael Corcoran, ljubitelj kave in Tik Toka.
Je pustolovec, ki ima rad zimo in mraz, ter tudi nekajkratni svetovni rekorder. Kar nekaj njegovih rekordov je namreč povezanih s prvim vzponom na še nepreplezane gore v Mongoliji, Tibetu in Nepalu.
Čeprav prihaja iz države, ki ni znana po smučanju, je življenje Đorđa Srdića že vse od takrat, ko ga je oče na Jahorini naučil smučati, povezano s tem športom. Ko je bil mlajši, si je želel postati smučarski fizioterapevt ali pa trener smučanja, to pa za nekoga brez smučarske zgodovine ni lahko, zato se je odločil, da bo serviser.
Doma je v Belgiji in po čudnem naključju tudi v Sloveniji. Ker se zaveda, da je njegov priimek precej zapleten in da ga tako rekoč nihče ne izgovori pravilno, je čisto zadovoljen s tem, da mu rečemo Chris, njegovo umetniško ime pa je Mr. Chris.
Neveljaven email naslov