Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno je najbolj znan Latvijec v Evropi, gotovo najbolj znan Latvijec v Sloveniji. Z 221 centimetri je eden najvišjih Evropejcev sploh. Poliglot, za kar ni kriv zgolj talent za jezike, ampak predvsem žoga. Košarkarska. Po Latviji in Španiji zdaj živi v ZDA, zanj pa pesti, čeprav trenutno ne igra zaradi poškodbe, že tišči tudi marsikakšen Slovenec. Ime mu je Kristaps Porzingis.
Kristaps Porzingis, latvijski košarkarski in superzvezdnik
Dva največja velikana NBA košarke sta Evropejca: Srb Boban Marjanovič in Latvijec Kristaps Porzingis, oba visoka 221 centimetrov. Uspešnejši je Latvijec Kristaps Porzingis, All Star igralec, NBA zvezdnik. A do tega sijaja je dodobra okusil tudi senčno plat športa.
Kristaps je sledil tradiciji staršev in starejšega brata ter že pri šestih letih začel trenirati košarko. Pri 15-ih je njegov menedžer poslal video posnetek v španske in italijanske klube in dobil je povabilo v Sevillo.
“Od doma sem odšel pri 15-ih letih. V Španiji nisem poznal jezika, kulture, nisem imel prijateljev. Ko greš mlad skozi vse te stvari, imaš izkušnje za vse življenje. Zame je bila selitev v NBA mnogo lažja. Znal sem že angleški in španski jezik. Sem človek, ki se hitro prilagodi.”
Sevilla je povabila Latvijca Porzingisa na preizkušnjo pri 15-ih letih, ko je bil že dvometraš: imel je 203 cm in le 71 kg. V poletni španski vročini, pri 40-ih stopinjah, severnjak ni pokazal vsega kar zna, a mu je Sevilla vseeno ponudila pogodbo. Španski zdravniki so ugotovili, da je slabokrven, z zmanjšanim številom rdečih krvničk. Bil je hitro utrujen in pogosto zaspan. Zato je zmanjkovalo tudi časa za učenje španščine in na treningih pogosto ni razumel navodil.
Februarja pa postal nova okrepitev Dallasa in soigralec Luke Dončiča. 23-letni Latvijec in 20-letni Slovenec imata podobno športno pot: zelo mlada sta odšla v Španijo, se prebila v NBA, ob izboru na naboru poslušala kritike košarkarskih evroskeptikov, da ne bosta zmogla igrati v najmočnejši ligi na svetu. In oba zablestela in utišala dvomljivce.
“Imava podobno pot. Oba sva v Dallasu, oba sva mlada, oba imava rada košarko. To je dobro dolgoročno, da ustvariva kaj posebnega, pa tudi dobro prijateljstvo, da se poveževa. Prihajajo težke tekme in sezone, odločilni meti. Morava ostati takšna kot sva in uživati v košarki, trdo delati in upam, da bova nekega dne osvojila NBA naslov.”
720 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Verjetno je najbolj znan Latvijec v Evropi, gotovo najbolj znan Latvijec v Sloveniji. Z 221 centimetri je eden najvišjih Evropejcev sploh. Poliglot, za kar ni kriv zgolj talent za jezike, ampak predvsem žoga. Košarkarska. Po Latviji in Španiji zdaj živi v ZDA, zanj pa pesti, čeprav trenutno ne igra zaradi poškodbe, že tišči tudi marsikakšen Slovenec. Ime mu je Kristaps Porzingis.
Kristaps Porzingis, latvijski košarkarski in superzvezdnik
Dva največja velikana NBA košarke sta Evropejca: Srb Boban Marjanovič in Latvijec Kristaps Porzingis, oba visoka 221 centimetrov. Uspešnejši je Latvijec Kristaps Porzingis, All Star igralec, NBA zvezdnik. A do tega sijaja je dodobra okusil tudi senčno plat športa.
Kristaps je sledil tradiciji staršev in starejšega brata ter že pri šestih letih začel trenirati košarko. Pri 15-ih je njegov menedžer poslal video posnetek v španske in italijanske klube in dobil je povabilo v Sevillo.
“Od doma sem odšel pri 15-ih letih. V Španiji nisem poznal jezika, kulture, nisem imel prijateljev. Ko greš mlad skozi vse te stvari, imaš izkušnje za vse življenje. Zame je bila selitev v NBA mnogo lažja. Znal sem že angleški in španski jezik. Sem človek, ki se hitro prilagodi.”
Sevilla je povabila Latvijca Porzingisa na preizkušnjo pri 15-ih letih, ko je bil že dvometraš: imel je 203 cm in le 71 kg. V poletni španski vročini, pri 40-ih stopinjah, severnjak ni pokazal vsega kar zna, a mu je Sevilla vseeno ponudila pogodbo. Španski zdravniki so ugotovili, da je slabokrven, z zmanjšanim številom rdečih krvničk. Bil je hitro utrujen in pogosto zaspan. Zato je zmanjkovalo tudi časa za učenje španščine in na treningih pogosto ni razumel navodil.
Februarja pa postal nova okrepitev Dallasa in soigralec Luke Dončiča. 23-letni Latvijec in 20-letni Slovenec imata podobno športno pot: zelo mlada sta odšla v Španijo, se prebila v NBA, ob izboru na naboru poslušala kritike košarkarskih evroskeptikov, da ne bosta zmogla igrati v najmočnejši ligi na svetu. In oba zablestela in utišala dvomljivce.
“Imava podobno pot. Oba sva v Dallasu, oba sva mlada, oba imava rada košarko. To je dobro dolgoročno, da ustvariva kaj posebnega, pa tudi dobro prijateljstvo, da se poveževa. Prihajajo težke tekme in sezone, odločilni meti. Morava ostati takšna kot sva in uživati v košarki, trdo delati in upam, da bova nekega dne osvojila NBA naslov.”
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Neveljaven email naslov