Rodila se je madžarskim staršem v Transilvaniji. Pri sedmih letih se je njena družina preselila na Madžarsko, saj je bila prihodnost tam vseeno videti bolj svetla kot v Ceausescujevi Romuniji. Sošolci so ji v novi domovini sicer hitro povedali, da ni prava Madžarka, ampak Romunka s kosmatimi nogami. Potomka duhovnika in astronoma Pala Tittela, soustanovitelja madžarske akademije znanosti in umetnosti, je odraščala v družini intelektualcev, zato ne preseneča, da kljub diplomi iz ekonomije Kinga Tittel danes živi od pisanja, prevajanja in (kot konjiček) občasno tudi vodenja turistov po Budimpešti.

Madžarska je bila »najsrečnejša baraka« v nekdanjem vzhodnem bloku

Rodila se je madžarskim staršem v Transilvaniji. Pri sedmih letih se je njena družina preselila na Madžarsko, saj je bila prihodnost tam vseeno videti bolj svetla kot v Ceausescujevi Romuniji. Sošolci so ji v novi domovini sicer hitro povedali, da ni prava Madžarka, ampak Romunka s kosmatimi nogami. Potomka duhovnika in astronoma Pala Tittela, soustanovitelja madžarske akademije znanosti in umetnosti, je odraščala v družini intelektualcev, zato ne preseneča, da kljub diplomi iz ekonomije Kinga Tittel danes živi od pisanja, prevajanja in (kot konjiček) občasno tudi vodenja turistov po Budimpešti.

V Ljubljani je prejšnji teden prestavljala svoj žepni turistični vodnik po madžarski prestolnici – Čudovita Budimpešta. Poudarek v njem je na zanimivih zgodbah, ki jih je polno tudi njeno življenje. Tako se je med drugim rodila v Transilvaniji, v Romuniji.

“Pri mojih 7, 8 letih so se starši potem odločili, da otroci pod Ceausescujevim režimom nimamo prav svetle prihodnosti, zato smo se leta 1983 preselili na Madžarsko.”

Se pa še vedno spominja prvih let svojega življenja in druge države:

“V spominu so mi ostali Ceausescujevi posterji vsepovsod. Vsako jutro ob začetku šole smo morali vstati in peti himno, medtem ko smo gledali njegov portret. Spomnim se pomanjkanja hrane. Spomnim se tudi piramid, sestavljenih iz konzerv fižola – to je bila edina stvar, ki so jo imeli v trgovinah. Moja družina je imela srečo, ker je bil oče zdravnik na podeželju in so mu pacienti vedno prinesli kak kos mesa ali zelenjavo. Mi vsaj lačni nismo bili. Se pa spomnim tudi pozneje, ko smo hodili nazaj na obisk k sorodnikom, kako smo tihotapili hrano in zdravila, kako smo podkupovali carinike s cigareti in viskijem.”

 S klikom na »poslušanje« vam Kinga Tittel pove še zgodbo o ženski s kosmatimi nogami, ustanovitelju madžarske akademije znanosti in umetnosti, dveh slavnih madžarskih pesnikih in prvi svetovni poliglotki. Z vsemi je namreč tako ali drugače povezana.