Miroljub Vučković je v Srbiji brez dvoma človek, na katerega se obrnete, kadar vas zanima kar koli v zvezi s filmom. Svoje bogate mednarodne izkušnje je pridobil na festivalih po vsem svetu, po izobrazbi sodeč, pa bi težko uganili, da je njegovo življenje usodno povezano s filmom.

“Na beograjski fakulteti dramskih umetnosti sem študiral produkcijo, študija pa nikoli nisem končal, po izobrazbi sem inženir. Morda sem danes za mlade ljudi inženir človeških duš, kot je za pisatelje in druge kulturne delavce govoril veliki diktator Stalin. Vendar ne, jaz sem samo inženir kemije.”

Njegov jezik barvajo metafore, svoje življenjske izkušnje pa pogosto prepozna v katerem izmed številnih filmov, ki jih je pogledal, ali v citatih, ki jih je prebral. Strinja se s priznanim nemškim filmskim ustvarjalcem Wimom Wendersom, ki je dejal, da zgodbe obstajajo samo v zgodbah, film pa je nekaj, kar ustvarja med, za in nad zgodbo.

“Film po eni strani prikazuje smrt v živo, po drugi pa predstavlja neko izkušnjo neponovljive mladosti. Tisti, ki gledajo film, so s to izkušnjo soočeni.”

V svoji dolgoletni karieri je filme izbiral ali ocenjeval na festivalih po vsem svetu. Med drugim v Berlinu, Torontu, Benetkah, Rotterdamu, Karlovih Varih, Solunu, Aleksandriji in južnokorejskem Busanu. Pri procesu izbiranja ni pomembno, kateri film mu je všeč, ampak morajo to biti filmi, za katere oceni, da je prav, da so prikazani.

“To je zelo pomembno, ker moramo dati priložnost občinstvu, da iz konteksta filma vzamejo tisto, kar jim ustreza. To je podobno kot z vinom. Vino je lahko vrhunsko in se vam dopade ali pa ne. Lahko vam je veliko bolj všeč neko poceni vino. Stvar okusa je zelo pomembna na filmskih festivalih.”

Moramo razumeti, da hitrost naše percepcije stvarnosti ni kompatibilna s hitrostjo razvoja sveta in tehnologije, je prepričan Miroljub Vučković. V tem smislu Netflix in Amazon nista niti malo naivna, saj razumeta možnost, da čez dvajset let igralci ne bodo obstajali.

“Morda bomo čez petdeset let lahko imeli tri generirane Johne Travolte, ki bodo igrali natančno tako, kot bomo želeli, mi pa se bomo doma ob gledanju nastalega filma še vedno zabavali. Nisem jasnoviden, nisem niti prestrašen, samo sprejemam resničnost, v kateri živimo.”