Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Annemarie Steidl je ljubiteljica arhivov in zgodovine. Zaposlena je na Univerzi na Dunaju, specializirana pa je za zgodovino migracij. Predvsem jo zanima izseljevanje iz vseh delov avstro-ogrske monarhije v ZDA, zato je nekaj časa predavala in preučevala migracijske tokove tudi v Minnesoti.
Ena od njenih raziskav je vključevala poročne pogodbe:
Poroke so pomemben indikator integracije, to velja še danes. Sploh prva generacija priseljencev se skoraj vedno poroča med sabo, tudi to velja še danes. Jezik in religija sta ključna podatka. Kaj naj torej naredi slovenski delavec na severu Minnesote v 19. stoletju? Piše domov sorodnikom, prijateljem, znancem: »Našel sem si dobro službo, ostal bom tukaj. Najdite mi neko dekle in jo pošljite sem.« Pogost pojav je bil to.
Med drugim je odkrila podatek, da se je iz Avstro-Ogrske od leta 1840 do prve svetovne vojne izselilo 60 milijonov ljudi, kar je več, kot je leta 1900 imela prebivalcev.
V tujini so potem nastajale različne nacionalne skupnosti, nikoli pa kakšna skupna avstro-ogrska skupnost. Govorimo lahko o bližinah in afinitetah. Pa seveda bližini tvoje skupnosti. Če je obstajal češki dom, so tja zahajali tudi Slovenci in Hrvati. Znotraj monarhije je veliko vlogo igral jezik. Nemško govoreči Avstrijci so se tako veliko bolj družili z Nemci. Madžari so bili tako ali tako posebna zgodba.
Monarhija je tudi lobirala v Združenih državah, da te v svojih popisih niso zahtevale vpisa nacionalnosti, ampak samo državo porekla. To se je spremenilo šele leta 1910. Ko kot raziskovalka migracij govori o vzporednicah z današnjimi migracijskimi tokovi, se ji zdi strah pred selitvami popolnoma neupravičen. Nekaj milijonov ljudi ni velika številka. Poleg tega pa smo sami posredni povzročitelji masivnih selitev ljudi:
Ne želi si cela Afrika priti v Evropo, raje bi ostala doma. Mi pa moramo pomagati, da bo lahko ostala doma. Ko ji bomo nehali prodajati orožje, izvažati vse slabo, česar mi ne potrebujemo, bo tudi ona našla nov smisel. Preveč je propadlih držav, v katerih res ni mogoče živeti. Bi si vi želeli živeti v Somaliji ali bi čim prej poskušali pobegniti in se rešiti? Za to, kar se dogaja tam, so Združene države in Evropa soodgovorne.
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Dr. Annemarie Steidl je ljubiteljica arhivov in zgodovine. Zaposlena je na Univerzi na Dunaju, specializirana pa je za zgodovino migracij. Predvsem jo zanima izseljevanje iz vseh delov avstro-ogrske monarhije v ZDA, zato je nekaj časa predavala in preučevala migracijske tokove tudi v Minnesoti.
Ena od njenih raziskav je vključevala poročne pogodbe:
Poroke so pomemben indikator integracije, to velja še danes. Sploh prva generacija priseljencev se skoraj vedno poroča med sabo, tudi to velja še danes. Jezik in religija sta ključna podatka. Kaj naj torej naredi slovenski delavec na severu Minnesote v 19. stoletju? Piše domov sorodnikom, prijateljem, znancem: »Našel sem si dobro službo, ostal bom tukaj. Najdite mi neko dekle in jo pošljite sem.« Pogost pojav je bil to.
Med drugim je odkrila podatek, da se je iz Avstro-Ogrske od leta 1840 do prve svetovne vojne izselilo 60 milijonov ljudi, kar je več, kot je leta 1900 imela prebivalcev.
V tujini so potem nastajale različne nacionalne skupnosti, nikoli pa kakšna skupna avstro-ogrska skupnost. Govorimo lahko o bližinah in afinitetah. Pa seveda bližini tvoje skupnosti. Če je obstajal češki dom, so tja zahajali tudi Slovenci in Hrvati. Znotraj monarhije je veliko vlogo igral jezik. Nemško govoreči Avstrijci so se tako veliko bolj družili z Nemci. Madžari so bili tako ali tako posebna zgodba.
Monarhija je tudi lobirala v Združenih državah, da te v svojih popisih niso zahtevale vpisa nacionalnosti, ampak samo državo porekla. To se je spremenilo šele leta 1910. Ko kot raziskovalka migracij govori o vzporednicah z današnjimi migracijskimi tokovi, se ji zdi strah pred selitvami popolnoma neupravičen. Nekaj milijonov ljudi ni velika številka. Poleg tega pa smo sami posredni povzročitelji masivnih selitev ljudi:
Ne želi si cela Afrika priti v Evropo, raje bi ostala doma. Mi pa moramo pomagati, da bo lahko ostala doma. Ko ji bomo nehali prodajati orožje, izvažati vse slabo, česar mi ne potrebujemo, bo tudi ona našla nov smisel. Preveč je propadlih držav, v katerih res ni mogoče živeti. Bi si vi želeli živeti v Somaliji ali bi čim prej poskušali pobegniti in se rešiti? Za to, kar se dogaja tam, so Združene države in Evropa soodgovorne.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Neveljaven email naslov