Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani
.

Ko je bil star tri leta, je prvič splezal na višje drevo, s katerega ga je nato morala reševati mama. Že takrat je vedel, da bo, ko odraste, kaskader. Nekaj desetletij pozneje, na vrhuncu kariere, pa se je moral zaradi zapleta pri rutinski operaciji kolena poklicu, za katerega je verjel, da se je zanj rodil, odpovedati. Uteho je našel v kolesarjenju. In prav kolo je bilo tisto, ki ga je pripeljalo v Ljubljano. Tu je “obtičal”, ker se mu je pokvarilo, med čakanjem na popravilo pa je ugotovil, da smo Slovenci kolesarjem veliko bolj naklonjeni kot Kanadčani, da so mu ceste tu všeč ter da se v Sloveniji na kolesu počuti varno.

Yves Langlois je moderni bojevnik na kolesu, ki se proti kulturi avtomobilov, v kateri živimo, bori tako, da nikoli ne kolesari preveč ob robu ceste. Ne sprašuje za dovoljenje in tako nikomur ne da priložnosti, da bi mu rekel ne. Do sveta, v katerem živimo, pa je kritičen, tudi ko ne gre za ceste ali promet.

“Živimo v ameriški kulturi, če nam je všeč ali ne. Filmska industrija, v kateri sem služil denar, oglašuje kapitalizem in potrošništvo. Dopoveduje nam, da je življenje vojna in da smo vsi bojevniki. Res sem vesel, da imamo na svetu Donalda Trumpa, ker nam kaže, kaj ne želimo biti. Ljudje ne razumemo, dokler nas nekaj ne udari po glavi. Res smo počasni in neumni. Dokler ne bomo dojeli, da smo sredi okoljske krize, se nam slabo piše.”

“Vse življenje sem imel svojo hišo. Nato sem jo prodal in se odločil, da nikoli v življenju več ne kupim hiše, ker to s seboj prinese goro nakupov v trgovinah s poceni serijsko izdelanim pohištvom in kopičenje nepomembnih stvari. Moj cilj je pokazati sinu, da obstaja v življenju tudi kaj drugega kot nakupovanje. Da lahko živiš preprosto, prideluješ sam svojo hrano in skrbiš za sočloveka.”


Čeprav ameriški filmi po večini prikazujejo ravno tisto, s čimer se ne strinja, pa se rad spominja svojih kaskaderskih dni.

“Je točno tako, kot si predstavljate. Sanjsko! Kaskadersko življenje sem izbral, ker sem ga sanjal in vesel sem, da sem sledil svojim sanjam. Neverjetno je, ko se 200 ljudi, ki so vsi nepogrešljivi in ki točno vedo, kaj je njihova naloga, združi in ustvari čarovnijo za male in velike zaslone."