Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.

"Ni lahka odločitev pustiti vse za sabo in začeti z ničle. Ali celo iz minusa. Za Slovenijo sem slišal med potjo. Prišel sem prek Turčije, Grčije in naprej. Pot iz Palestine je trajala štiri, pet mesecev."

Zdaj bi si tu rad ustvaril novo življenje. Po skoraj štirih desetletjih življenja v svoji deželi, v kateri je bil begunec, tako kot njegov dedek in oče. Podobna usoda čaka tudi njegova dva otroka, ki sta za zdaj z ženo še v Gazi. A si želi, da bi se mu kmalu pridružili v državi, ki se mu zdi varna, Sloveniji.

"Velikokrat sem bil na robu. Denimo tik pred Solunom nas je z džipom peljal tihotapec ljudi. Začela nas je zasledovati policija, voznik se je ustrašil in začel divjati s 120, 130 kilometri na uro. V ovinku nas je vrglo s ceste, avto je začelo obračati in pri drugem obratu sem slišal, kako so se drobile njene kosti. Umrla je v nesreči."

V Sloveniji sodeluje z Rdečim križem, kot prostovoljni bolničar pomaga oskrbovati ljubljanske brezdomce. Svojo bazo si je ustvaril v Rogu.

"Sistem pomoči beguncem v Sloveniji deluje, dokler ne pride do trenutka, ko je treba ljudi integrirati. Ko sem prišel sem, seveda nisem poznal nikogar. Hkrati sem vedel, da se moram vključiti v družbo. Rog so bila moja vrata v skupnost. Tam sem se počutil dobrodošlega, spoznal sem veliko dobrih ljudi in tudi o slovenski kulturi sem se tam veliko naučil."