Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Emily Ross je irska podjetnica, ki se je septembra prvič mudila v Sloveniji.
Irska podjetnica Emily Ross je ustanoviteljica in direktorica podjetja Inkvine, v katerem se ukvarjajo s strateškim komuniciranjem za globokotehnološka podjetja, se je v Ljubljani mudila v začetku septembra, ko se je kot govornica predstavila na dogodku podjetniške skupnosti Ceed Slovenija. Že več kot desetletje se ukvarja tudi s pisanjem, novembra bo v soavtorstvu izdala svojo prvo knjigo Just Evil Enough. Za nekatere irske medije piše o tehnologiji in tudi o športni tehnologiji, kar je njena prav posebna strast.
"Šport teče po mojih žilah, moj šport pa je veslanje. Upam, da bom v prihodnjih dneh lahko prišla do Blejskega jezera. Moj mož tekmuje za Irsko, jaz pa sem trenerka prve kategorije. Naša stranka je tudi Rowing Ireland, ki smo ji prav med zaprtjem pomagali pri vzpostavitvi spletnega izobraževalnega programa. Do zdaj so naučili trenerje, kako izvajati treninge na daljavo z uporabo virtualnih orodij.
Marketing je področje komunikologije, ki se zelo hitro spreminja. Družabna omrežja, o katerih smo pred leti govorili, da so naslednja velika stvar, so tukaj in pomembno zaznamujejo naš vsakdan, pa tudi naše potrošniške navade. A tu niso samo omrežja, še vedno beremo časopise, poslušamo radio in gledamo televizijo. Prav zato je na področju marketinga še toliko pomembnejše mišljenje, da se nikoli ne smemo nehati učiti.
"Živimo v ekonomiji pozornosti, a pozornosti nam primanjkuje. Startupi in podjetja ne tekmujejo s svojimi neposrednimi tekmeci, ampak tekmujejo z vsakim memom, z vsakim tik tokom, z vsako distrakcijo, ki je na internetu."
718 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Emily Ross je irska podjetnica, ki se je septembra prvič mudila v Sloveniji.
Irska podjetnica Emily Ross je ustanoviteljica in direktorica podjetja Inkvine, v katerem se ukvarjajo s strateškim komuniciranjem za globokotehnološka podjetja, se je v Ljubljani mudila v začetku septembra, ko se je kot govornica predstavila na dogodku podjetniške skupnosti Ceed Slovenija. Že več kot desetletje se ukvarja tudi s pisanjem, novembra bo v soavtorstvu izdala svojo prvo knjigo Just Evil Enough. Za nekatere irske medije piše o tehnologiji in tudi o športni tehnologiji, kar je njena prav posebna strast.
"Šport teče po mojih žilah, moj šport pa je veslanje. Upam, da bom v prihodnjih dneh lahko prišla do Blejskega jezera. Moj mož tekmuje za Irsko, jaz pa sem trenerka prve kategorije. Naša stranka je tudi Rowing Ireland, ki smo ji prav med zaprtjem pomagali pri vzpostavitvi spletnega izobraževalnega programa. Do zdaj so naučili trenerje, kako izvajati treninge na daljavo z uporabo virtualnih orodij.
Marketing je področje komunikologije, ki se zelo hitro spreminja. Družabna omrežja, o katerih smo pred leti govorili, da so naslednja velika stvar, so tukaj in pomembno zaznamujejo naš vsakdan, pa tudi naše potrošniške navade. A tu niso samo omrežja, še vedno beremo časopise, poslušamo radio in gledamo televizijo. Prav zato je na področju marketinga še toliko pomembnejše mišljenje, da se nikoli ne smemo nehati učiti.
"Živimo v ekonomiji pozornosti, a pozornosti nam primanjkuje. Startupi in podjetja ne tekmujejo s svojimi neposrednimi tekmeci, ampak tekmujejo z vsakim memom, z vsakim tik tokom, z vsako distrakcijo, ki je na internetu."
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Neveljaven email naslov