Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Direktorica fotografije je bila marca gostja Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. Na festivalu so namreč predvajali tudi dokumentarec Patrick in kit glavač, ki govori o navdušencu nad kiti, ki je v karibskih morjih vzpostavil bazo ter leta preučeval kite in z nekaterimi celo vzpostavil oseben odnos.
Prvo samico je poimenoval Dolores, drugo Odpirač za konzerve. Eden od vrhuncev filma je trenutek, ko se Odpirač za konzerve odpravi jest in se za tri četrt ure potopi. Mladiči se ne morejo potopiti tako globoko, zato ta čas počakajo pod gladino. Igrajo se, na njih popazi kak drug kit. Tokrat pa je samica svojega mladiča v varstvo zaupala Patricku. Za spektakularne posnetke podvodnega življenja in druženja ter sporazumevanja s kiti v dokumentarcu je poskrbela sogovornica Evrope osebno Gail Jenkinson.
V filmu Patrick in kit glavač lahko vidimo tudi posnetek desetih mladih kitov, ki so nasedli. Ne razumemo povsem, zakaj nasedejo, vzrok pa bi lahko bili zvoki vojaških plovil. Gail pravi, da je med prostim potapljanjem zvok ladje izjemno glasen, slišiš ga z vseh strani in ne moreš določiti, od kod prihaja. Za kite so ti zvoki lahko oglušujoči in vplivajo tudi na njihovo zaznavo prostora. Kiti glavači so, še posebej v mladosti, zelo povezani in raje umrejo vsi, kot da bi koga pustili, da umre sam. Tudi zaradi te njihove lastnosti so se lahko dogajali tako množični pokoli kitov.
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Direktorica fotografije je bila marca gostja Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. Na festivalu so namreč predvajali tudi dokumentarec Patrick in kit glavač, ki govori o navdušencu nad kiti, ki je v karibskih morjih vzpostavil bazo ter leta preučeval kite in z nekaterimi celo vzpostavil oseben odnos.
Prvo samico je poimenoval Dolores, drugo Odpirač za konzerve. Eden od vrhuncev filma je trenutek, ko se Odpirač za konzerve odpravi jest in se za tri četrt ure potopi. Mladiči se ne morejo potopiti tako globoko, zato ta čas počakajo pod gladino. Igrajo se, na njih popazi kak drug kit. Tokrat pa je samica svojega mladiča v varstvo zaupala Patricku. Za spektakularne posnetke podvodnega življenja in druženja ter sporazumevanja s kiti v dokumentarcu je poskrbela sogovornica Evrope osebno Gail Jenkinson.
V filmu Patrick in kit glavač lahko vidimo tudi posnetek desetih mladih kitov, ki so nasedli. Ne razumemo povsem, zakaj nasedejo, vzrok pa bi lahko bili zvoki vojaških plovil. Gail pravi, da je med prostim potapljanjem zvok ladje izjemno glasen, slišiš ga z vseh strani in ne moreš določiti, od kod prihaja. Za kite so ti zvoki lahko oglušujoči in vplivajo tudi na njihovo zaznavo prostora. Kiti glavači so, še posebej v mladosti, zelo povezani in raje umrejo vsi, kot da bi koga pustili, da umre sam. Tudi zaradi te njihove lastnosti so se lahko dogajali tako množični pokoli kitov.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Neveljaven email naslov