Kakšne prednosti prinaša dualni študij za gospodarstvo, kaj so njegovi prihodnji izzivi in kako je z dualnim študijem v Sloveniji?

Študentje, kaj porečete na to, da bi del svojega študija preživeli v izbranem podjetju, prejemali plačo in imeli po koncu študija gotovo zaposlitev?

Delodajalci, kaj pa porečete na to, da bi si sami izobrazili visoko motivirane in kvalificirane kadre? Oboje povezuje tako imenovani dualni študij, ki je največji razcvet doživel v Nemčiji.

“V svojem podjetju sem pridobil veliko praktičnih in teoretičnih informacij, vse skupaj me je oblikovalo v bolj sofisticiranega in samozavestnega človeka.” – Christopher, po koncu dualnega študija

Nemčija že od sredine 70. let prejšnjega stoletja študente izobražuje po principu dualnega študija, kar pomeni, da študentje polovico svojega študija preživijo na fakultetah, drugi del pa v izbranem podjetju, za kar so tudi plačani. Torej je to neke vrste študijsko vajeništvo. “Dualni študij je del terciarnega študija, medtem ko je vajeništvo del sekundarnega izobraževalnega obdobja. Po koncu vajeništva dobiš certifikat o usposobljenosti za določen poklic, medtem ko po koncu dualnega študija pridobiš izobrazbo prve stopnje bolonjskega študija,” pravi Ann-Kathrin Schroeder-Kralemann iz Organizacije za promocijo znanosti in humanistike v tej državi.

V Nemčiji imajo na terciarni ravni izobraževanja univerze, visoke strokovne šole in umetniške šole. Dualni študij so prvič uvedli sredi 70. let prejšnjega stoletja v Baden-Wuerttembergu, zanimanje zanj pa se skokovito povečuje.

Podjetje je neke vrste partner visoke šole oziroma fakultete, skupaj podpišeta tudi pogodbo. Posebnost tovrstnega sistema je, da kandidate najprej izbere podjetje, šele nato se ti lahko prijavijo na želeni študijski program. “Najpogostejši tip študija po dualnem sistemu je kombinacija študija in prakse. Na primer, študenti tri mesece preživijo na fakulteti in naslednje tri mesece v podjetju in tako naprej,” dodaja Schroeder-Kralemannova.

“Obe strani – tako univerza kot podjetje – sta odgovorni za študijski program, torej kurikulum.”

50.000 evrov za študenta

Za zdaj je takih študentov v Nemčiji 90.000 oziroma nekaj več kot tri odstotke. Po besedah Gerda Mantheija z Univerze v Mittelhessnu, kjer je odgovoren za dualni študij, se podjetja z univerzami povezujejo  zato, da bi si zagotovila mlade zaposlene, ki jih na določenih obrobnih predelih države primanjkuje. To je pomembno za regionalni razvoj, ni pa poceni za podjetja. »Podjetja za vključenost v dualni sistem fakulteti na mesec plačajo 250 evrov, zagotoviti morajo tudi plačo za študente. Skupno jih študent tako v vsem študijskem obdobju stane 50 tisoč evrov.«

V dualni študij je v Nemčiji za zdaj povezanih približno 45 tisoč podjetij, je pojasnila Isabel Rohner iz Nemškega združenja delodajalcev, ki za to skupno namenijo več kot milijardo evrov na leto. Po njenih besedah dualni študij omogoča tudi velik pretok znanja med gospodarstvom in izobraževalno sfero.

“Dualni študij je zelo praktično naravnan in je zasnovan kot odgovor na povpraševanje podjetij po specifično usposobljenih in motiviranih mladih delavcih.”– Isabel Rohner

Tudi do stokrat več kandidatov, kot je mest

Za mesta dualnega študija se v nekaterih podjetjih prijavi tudi do stokrat več kandidatov, kot jih sprejmejo. Zato je izbirni postopek dolg in zapleten, dijaki pa morajo o svoji nameri razmišljati že ob koncu tretjega letnika.

Po besedah Katrin Schicht iz visokotehnološkega podjetja v Berlinu, v katerem razvijajo elektrostimulatorje srca, najprej preverijo prijave in življenjepise. V naslednjem krogu morajo kandidati reševati izziv in pokazati sposobnost dela v skupini. Sledita še dva izločitvena intervjuja. Večina študentov po končanem študiju ostane pri njih. Nekateri se odločijo in izobraževanje nadaljujejo na naslednji stopnji.

Del prakse sem opravljala v Združenih državah Amerike, v Oregonu. Naučila sem se biti bolj neodvisna in iznajdljiva.

Imam veliko srečo s svojim šefom oziroma mentorjem, ki me postavlja pred precej odgovorne izzive. Pred kratkim sem bil tudi v Egiptu, kjer sem spoznaval razmere delovanja tamkajšnjih elektrarn.

Maxi in Jan, študenta

Ni enotnega nadzora

“Izziv je najti dovolj  podjetij za sodelovanje,” pravi profesor digitalne elektronike na univerzi Beuth v Berlinu Detlef Heinemann. “Tudi v Nemčiji so razmere takšne, da je vse več manjših in srednje velikih podjetij, ta pa se pogosto niso pripravljena zavezati za dolgoročno obdobje.”

To je ena izmed težav, drugo težavo z dualnim sistemom poudarja Philipp Lassig s Federalnega inštituta za vajeništvo in dualni študij v Bonnu:

Vajeništvo je v Nemčiji nacionalno urejeno in pod enotnim nadzorom. Testi in preverjanja so univerzalni in poenoteni. Pri dualnih študijih pa so zmeda in s tem težave veliko večje: ni enotnega nadzora, zlasti ne pri tistem delu izobraževanja, ki ga izvajajo podjetja.

Po njegovih besedah je to nov fenomen, s katerim se trenutno ukvarja vlada, ki želi poenotiti tovrstno izobraževanje. Nemčija je sicer država z največjim odstotkom dualnih študentov, temu študiju ponekod po svetu pravijo celo nemška izvozna uspešnica. Številne države jo skušajo posnemati, a je za zdaj še vedno levji delež tovrstnega izobraževanja predvsem na ravni srednjih šol, torej v obliki vajeništva, kar je precej razširjeno tudi v naši državi.