Svetovno uveljavljen biolog in ekolog, prof. dr. Paul R. Ehrlich iz Univerze Stanford, avtor knjige Populacijska bomba, je v intervjuju za oddajo Frekvenco X povedal, da na svetu ni države, ki bi jo morala skrbeti nizka rodnost. Že zdaj smo namreč presegli zmogljivosti Zemlje.

Opozoril politikov, ki želijo povišati rodnost, torej ne smemo jemati resno. V Sloveniji smo lahko srečni, da nas je le 2 milijona. V svetovnem merilu pa bi k nižanju rodnosti in izboljšanju življenjskih pogojev najbolj pripomoglo večanje pravic ženskam. Le v družbah, kjer imajo ženske pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, se rodnost zniža.

MP: Na svetu je trenutno skoraj 7 milijard ljudi. Po najnovejši oceni Združenih narodov pa naj bi ta številka do konca tega stoletja narasla na okrog 10 milijard. Je ta napoved po vašem pravilna?

PRE: Ocene Združenih narodov so bile v preteklosti kar dobre, a temeljijo na dveh osnovnih idejah: da se bo trend vitalnosti, torej razmerja med rodnostjo in umrljivostjo, nadaljeval, in da ne bo nobenih velikih nepredvidljivih dogodkov. Če oboje drži, potem so njihove ocene, tako kot v preteklosti, vredne svojega denarja. A kaj če se nenadoma izjemno poveča umrljivost zaradi klimatskih motenj, ki bi še dodatno prizadele kmetijstvo? Nihče ne more biti prepričan, a napovedi so tragično previsoke. Nov porast prebivalstva za dodatni dve ali tri milijarde ljudi bo imel bistveno večji negativen učinek na naše življenjsko okolje, kot zadnji takšen porast.

Kakšno število ljudi po vašem še prenese naš planet ali pa nas je že mogoče danes preveč?

Vprašanje, koliko ljudi lahko naš planet prenese, je odvisno od našega življenjskega stila. Ali želite, da bi ljudje živeli kot povprečen Američan, kot Mehičan ali kot prebivalec Kostarike ali Bangladeša? Večja, kot je povprečna potrošnja, manj ljudi lahko planet podpira. Nobenega dvoma ni, da že danes glede na našo potrošnjo presegamo to zmogljivost. To vemo, ker ne živimo od obresti naravnega kapitala, temveč smo odvisni od kapitala samega. To pomeni, da izrčpavamo vodne vire in uničujemo rodovitno zemljo hitreje, kot se le-ti obnavljajo. Uničujemo biodiverziteto, ki je sestavni del našega življenjskega sistema in je ne morete obnoviti v za človeka doglednem obdobju. Nedvomno je Zemlja že danes prenaseljena, ocene pravijo, da uporabljamo zemljo in pol oziroma dve zemlji in pol. To je sicer težko izračunati, a vendar, presegli smo zmogljivosti in le z velikanskimi spremembami v vedenju, bi se lahko vrnili na točko, ko bi lahko podpirali 7 milijard ljudi. To bi bila družba tipa “baterijskih kokoši”, ko vsak prejme minimum – potreben za preživetje – in nič kaj več kot to. Naše raziskave predlagajo, da bi z današnjim življenjskim stilom in realnimi ocenami prihodnjih tehnologij, ter upoštevaje naravne nesreče, bilo obvladljivo okoli milijardo in pol do dve milijardi ljudi.

Kakšne posledice nam prinaša to skokovito naraščanje prebivalstva?

Negativne posledice so lahko različne in kompleksne. Z rastjo prebivalstva prispevamo k klimatskim spremembam. Več ljudi pomeni tudi nesorazmerno več ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Ko posekamo še več gozdov, uničujemo podnebje, od katerega je odvisno kmetijstvo. Ali pa taljenje himalajskega vodnega stolpa, ledenih polj na Tibetanski planoti, ki oskrbuje vodo za kmetovanje približno za 1,6 milijarde ljudi. Uničenje tega ni dobra ideja, še posebej, ker je teh 1,6 milijarde ljudi opremljenih z jedrskim orožjem. Eno vprašanje je torej, ali bodo težave z vodo in hrano vodile v vojne, tudi jedrske.Tega ne more nihče napovedati natančno, a je nekaj, na kar bi morali biti pozorni. Zadnje študije kažejo, da bi že zelo majhna jedrska vojna med Indijo in Pakistanom, ki ni tako oddaljena možnost, uničila denimo ekonomijo ZDA in Rusije.

Bi po vašem morali poskušati zmanjšati naraščanje prebivalstva in kako?

Najbolje znamo vplivati na postopno manjšanje populacije z večanjem pravic žensk. Ne poznam države na svetu, kjer z ženskami ne bi ravnali slabše kot z moškimi. Stopnja pismenosti in drugi kazalci so v večini držav slabši pri ženskah. Ženske pogosto nimajo enakih pravic ali plač kot moški. Če pa imajo dostop do izobrazbe, pravice in možnost vpliva na reprodukcijo s kontracepcijo in pravico do splava, potem se rodnost zniža. Po moje je to najboljši primer dvojne zmage, kjer bi morali začeti. Upam, da se vsi strinjajo, da bi morale biti pravice žensk in moških izenačene, in to je dejansko znižalo rodnost v mnogih državah. Da pa bi znižali število celotnega prebivalstva, bomo potrebovali mnogo desetletij. Na srečo lahko vzorce potrošnje spremenimo v hipu. Na primer v drugi svetovni vojni so države vstopile v vojno in hipoma spremenile produkcijo. Postale so varčne in v štirih letih popolnoma spremenile vzorec potrošnje, po vojni pa so se spet vrnile na stara pota. Že zdavnaj bi morali začeti nižati število prebivalstva. Vzorce potrošnje lahko začnemo spreminjati zdaj, a ne zadržujte še diha, mislim, da politiki tega koraka ne bodo storili.

Slovenija ima skromnih 2 milijona prebivalcev. Nekateri menijo, da je to premalo in da bi morali pri nas bolj pospeševati rodnost. Kaj mislite vi o tem?

Mislim, da na svetu ni niti ene države, ki bi morala povišati rodnost. Če gre za nacionalno varnost, zelo dobro vemo iz izraelsko-arabskega primera, da se nacionalna varnost z večanjem števila ljudi ne izboljša. Mislim, da bi morala biti Slovenija srečna, da nima več kot dveh milijonov ljudi. Pazite pa na politike. Želijo si več ljudi, ki bi glasovali zanje in jim plačevali davke, a brez njih bo še bolje. Brez politikov, celo.