Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Psihologija in promet. Gost: Tom Vanderbilt

16.06.2011


Pri dojemanju nevarnosti na cestah smo soočeni s paradoksom: ureditev, ki se nam zdi varnejša, je v resnici lahko zelo nevarna. Če je cesta narejena kot dirkališče, bodo ljudje na njej vozili hitro ne glede na omejitve, toda ljudje že evolucijsko nismo vajeni velikih hitrosti.  Z ameriškim strokovnjakom za promet Tomom Vanderbiltom smo se pogovarjali tudi o fenomenih slovenskega prometa in voznikov.

V odmevni knjigi Traffic se Tom Vanderbilt sprašuje, zakaj takšno objektivno povečanje nevarnosti na cestah, kot se je s spremembo strani vožnje z leve na desno zgodilo leta 1967 na Švedskem, v resnici zmanjša število nesreč.

 Gospod Vanderbilt, začniva z zanimivim primerom iz Slovenije. Pred tedni je pri nas padala toča,  vozniki pa so se v strahu za svoje avtomobile ustavljali v predorih in pod mostovi, kar je seveda  izredno nevarno. Zakaj so ljudje za volanom tako vase zagledani in neodgovorni?

Avtomobil nam ponuja nekakšno tesno zaprto okolje, popolnoma ločeno od dogajanja zunaj vozila. Ko se začnete  voziti hitreje od 30 kilometrov na uro je to že večja hitrost, kot nam jo je  predvidela človeška evolucija oziroma nam  je naravno dano. Poleg tega v avtomobilu počnemo še številne druge stvari, najbolj razširjeno je telefoniranje, zato ni  nič nenavadnega, da za volanom postanemo drugačne osebnosti. Izgubimo občutek za realnost,  interakcijo z  zunanjim svetom in skoraj pozabimo, da smo ljudje. Zaostritev nekaterih kazni je lahko dobra predvsem za tiste, ki  imajo kronične težave z obnašanjem na cestah.

 V Sloveniji imamo izkušnje, da so po zaostritvi kazni vozniki krajše obdobje morda res bolj previdni,  zmanjša se tudi število nesreč, toda po določenem obdobju se prometna varnost ponovno poslabša.

Nekaj mesecev so vozniki seveda bolj previdni, tudi policija bolj striktno izvršuje kazni, potem pa začetni  zastraševalni učinek izgine.  Tudi v prometu je razkorak med zakonom in družbenimi normami prevelik. Poudarjajo se  predvsem kazni, premalo pozornosti pa se posveča osveščanju. Vsi se strinjamo, da telefoniranje med vožnjo ni na  mestu, pa večina vse eno uporablja mobilnik za volanom in zgolj pazi, da jih ne zasači policija, ne razmišljajo pa, da  ogrožajo sebe in druge. Potrebna so leta, da se družbene norme začnejo ujemati z zakoni.

 Vozniki smo tudi premalo samokritični. Zase smo prepričani, da smo seveda dobri vozniki. Kdo pa je  za vas dober in kdo slab voznik?

Ljudje pogosto mislijo, da je kakovost voznika odvisna od njegovih tehničnih spretnosti, zato obstajajo tudi stereotipi, da so moški boljši vozniki od žensk. Nekatere raziskave to res tudi potrjujejo. V Veliki Britaniji so s testi potrdili, da so mladi moški s tehničnega vidika pri manevriranju z avtomobilom bolj spretni kot ženske, vendar je to samo majhen delček, ki vpliva na kakovost vožnje. V prometu so včasih bolj kot tehnično znanje pomembno dobra presoja, potrpežljivost, sposobnost opazovanja in samokritičnosti, občutek za druge ljudi in tudi spoštovanje zakonov. Potem pridemo do tega, da ljudi učimo kako voziti spretno in hitro namesto, da bi bila glavno vodilo varna vožnja. Spremeniti bo potrebno prepričanje, kdo je dober in kdo slab voznik.

Avto je vse prevečkrat tudi statusni simbol in pa seveda ekonomska kategorija. Po nekaterih podatkih najmanj en mesec na leto delamo samo za naš avto, bencin je vse dražji, navkljub očitnim stroškom pa ima vse več ljudi lastne avtomobile. Ne gre za neke vrste »suženjski« odnos?

Res je, promet je zelo povezan z ekonomskimi razmerami. V Združenih državah Amerike smo v zadnjih letih prvič po pol stoletja morda opazili, da so se ljudje vozili nekoliko manj oziroma so se na pot odpravljali bolj premišljeno. Res pa je, da za večino niti višje cene nafte niso ovira.  Zanimiv je podatek za ZDA, pred desetletji je povprečno gospodinjstvo za prevoze porabilo 3 odstotke družinskega proračuna, danes gre za avtomobile, bencin in ostale stroške za prevoze že 18 odstotkov družinskega proračuna. Poleg tega imamo v ZDA več avtomobilov kot prebivalcev!

Kakšna pa bo prihodnost prometa, kaj se bo na cestah dogajalo v naslednjih desetih, dvajsetih letih?

Združeni narodi predvidevajo, da bo leta 2050 75 odstotkov svetovne populacije živelo v mestih, ki se praktično iz dneva v dan večajo in postajajo mega polisi. V večini večjih mest prometna ureditev predstavlja eno največjih težav, z večanjem števila prebivalcev bodo težave le še naraščale. Avtomobili za mestno vožnjo bodo morali biti manjši, vsaj člani družin si jih bodo morali deliti. Seveda je najboljša alternativa javni prevoz, na manjših mestnih območjih tudi učinkovite kolesarske poti,  toda mesta se tako hitro širijo, da tovrstni projekti hitro zastarajo in ne dohajajo potreb prebivalcev.

Tom, ob koncu pa še bolj osebno vprašanje. Kaj pa vas, kot voznika, najbolj razjezi na cesti?

Predvsem to, da se ljudje ne zavedajo tveganj in kompleksnosti vožnje. Vsakdo zase misli, da je dober šofer, toda vožnja je lahko neverjetno zahtevno opravilo, ki zahteva popolno koncentracijo.  No, kot vozniku mi gre na živce, ko se nekateri na zožitvah cest izsilijo, da jih spustiš predse. Najprej te prehitijo, potem pa se vrinejo. Nekaterim voznikom zelo hitro zraste samozavest. Mislijo, da če še niso imeli nesreče, da so dobri vozniki in zato tvegajo več in več. V avtomobilu so kot v nekakšni zlati kletki, so anonimni, odrezani od realnega sveta in lahko nevarno spremenijo svoje obnašanje.

Veliko kritik na slovenske voznike smo dobili tudi v naši akciji Vozim 202. Eno najbolj simpatičnih mnenj je povedala upokojenka Milena: 

 


Frekvenca X

687 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Psihologija in promet. Gost: Tom Vanderbilt

16.06.2011


Pri dojemanju nevarnosti na cestah smo soočeni s paradoksom: ureditev, ki se nam zdi varnejša, je v resnici lahko zelo nevarna. Če je cesta narejena kot dirkališče, bodo ljudje na njej vozili hitro ne glede na omejitve, toda ljudje že evolucijsko nismo vajeni velikih hitrosti.  Z ameriškim strokovnjakom za promet Tomom Vanderbiltom smo se pogovarjali tudi o fenomenih slovenskega prometa in voznikov.

V odmevni knjigi Traffic se Tom Vanderbilt sprašuje, zakaj takšno objektivno povečanje nevarnosti na cestah, kot se je s spremembo strani vožnje z leve na desno zgodilo leta 1967 na Švedskem, v resnici zmanjša število nesreč.

 Gospod Vanderbilt, začniva z zanimivim primerom iz Slovenije. Pred tedni je pri nas padala toča,  vozniki pa so se v strahu za svoje avtomobile ustavljali v predorih in pod mostovi, kar je seveda  izredno nevarno. Zakaj so ljudje za volanom tako vase zagledani in neodgovorni?

Avtomobil nam ponuja nekakšno tesno zaprto okolje, popolnoma ločeno od dogajanja zunaj vozila. Ko se začnete  voziti hitreje od 30 kilometrov na uro je to že večja hitrost, kot nam jo je  predvidela človeška evolucija oziroma nam  je naravno dano. Poleg tega v avtomobilu počnemo še številne druge stvari, najbolj razširjeno je telefoniranje, zato ni  nič nenavadnega, da za volanom postanemo drugačne osebnosti. Izgubimo občutek za realnost,  interakcijo z  zunanjim svetom in skoraj pozabimo, da smo ljudje. Zaostritev nekaterih kazni je lahko dobra predvsem za tiste, ki  imajo kronične težave z obnašanjem na cestah.

 V Sloveniji imamo izkušnje, da so po zaostritvi kazni vozniki krajše obdobje morda res bolj previdni,  zmanjša se tudi število nesreč, toda po določenem obdobju se prometna varnost ponovno poslabša.

Nekaj mesecev so vozniki seveda bolj previdni, tudi policija bolj striktno izvršuje kazni, potem pa začetni  zastraševalni učinek izgine.  Tudi v prometu je razkorak med zakonom in družbenimi normami prevelik. Poudarjajo se  predvsem kazni, premalo pozornosti pa se posveča osveščanju. Vsi se strinjamo, da telefoniranje med vožnjo ni na  mestu, pa večina vse eno uporablja mobilnik za volanom in zgolj pazi, da jih ne zasači policija, ne razmišljajo pa, da  ogrožajo sebe in druge. Potrebna so leta, da se družbene norme začnejo ujemati z zakoni.

 Vozniki smo tudi premalo samokritični. Zase smo prepričani, da smo seveda dobri vozniki. Kdo pa je  za vas dober in kdo slab voznik?

Ljudje pogosto mislijo, da je kakovost voznika odvisna od njegovih tehničnih spretnosti, zato obstajajo tudi stereotipi, da so moški boljši vozniki od žensk. Nekatere raziskave to res tudi potrjujejo. V Veliki Britaniji so s testi potrdili, da so mladi moški s tehničnega vidika pri manevriranju z avtomobilom bolj spretni kot ženske, vendar je to samo majhen delček, ki vpliva na kakovost vožnje. V prometu so včasih bolj kot tehnično znanje pomembno dobra presoja, potrpežljivost, sposobnost opazovanja in samokritičnosti, občutek za druge ljudi in tudi spoštovanje zakonov. Potem pridemo do tega, da ljudi učimo kako voziti spretno in hitro namesto, da bi bila glavno vodilo varna vožnja. Spremeniti bo potrebno prepričanje, kdo je dober in kdo slab voznik.

Avto je vse prevečkrat tudi statusni simbol in pa seveda ekonomska kategorija. Po nekaterih podatkih najmanj en mesec na leto delamo samo za naš avto, bencin je vse dražji, navkljub očitnim stroškom pa ima vse več ljudi lastne avtomobile. Ne gre za neke vrste »suženjski« odnos?

Res je, promet je zelo povezan z ekonomskimi razmerami. V Združenih državah Amerike smo v zadnjih letih prvič po pol stoletja morda opazili, da so se ljudje vozili nekoliko manj oziroma so se na pot odpravljali bolj premišljeno. Res pa je, da za večino niti višje cene nafte niso ovira.  Zanimiv je podatek za ZDA, pred desetletji je povprečno gospodinjstvo za prevoze porabilo 3 odstotke družinskega proračuna, danes gre za avtomobile, bencin in ostale stroške za prevoze že 18 odstotkov družinskega proračuna. Poleg tega imamo v ZDA več avtomobilov kot prebivalcev!

Kakšna pa bo prihodnost prometa, kaj se bo na cestah dogajalo v naslednjih desetih, dvajsetih letih?

Združeni narodi predvidevajo, da bo leta 2050 75 odstotkov svetovne populacije živelo v mestih, ki se praktično iz dneva v dan večajo in postajajo mega polisi. V večini večjih mest prometna ureditev predstavlja eno največjih težav, z večanjem števila prebivalcev bodo težave le še naraščale. Avtomobili za mestno vožnjo bodo morali biti manjši, vsaj člani družin si jih bodo morali deliti. Seveda je najboljša alternativa javni prevoz, na manjših mestnih območjih tudi učinkovite kolesarske poti,  toda mesta se tako hitro širijo, da tovrstni projekti hitro zastarajo in ne dohajajo potreb prebivalcev.

Tom, ob koncu pa še bolj osebno vprašanje. Kaj pa vas, kot voznika, najbolj razjezi na cesti?

Predvsem to, da se ljudje ne zavedajo tveganj in kompleksnosti vožnje. Vsakdo zase misli, da je dober šofer, toda vožnja je lahko neverjetno zahtevno opravilo, ki zahteva popolno koncentracijo.  No, kot vozniku mi gre na živce, ko se nekateri na zožitvah cest izsilijo, da jih spustiš predse. Najprej te prehitijo, potem pa se vrinejo. Nekaterim voznikom zelo hitro zraste samozavest. Mislijo, da če še niso imeli nesreče, da so dobri vozniki in zato tvegajo več in več. V avtomobilu so kot v nekakšni zlati kletki, so anonimni, odrezani od realnega sveta in lahko nevarno spremenijo svoje obnašanje.

Veliko kritik na slovenske voznike smo dobili tudi v naši akciji Vozim 202. Eno najbolj simpatičnih mnenj je povedala upokojenka Milena: 

 


30.09.2021

Raziskuje, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor

Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.


16.09.2021

Ig Nobelove nagrade: Tudi absurdna znanost je lahko uporabna

IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.


09.09.2021

Za svoje dodiplomske študente v Calgaryju je spekla kremne rezine

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.


02.09.2021

V tujino sem odšel, da si pridobim znanje, ki ga lahko uporabim tudi v Sloveniji

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.


01.10.2021

Satelita misije BepiColombo prvič poletela mimo Merkurja

Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.


12.08.2021

Letošnji Perzeidi bodo zaradi manjše Lunine osvetlitve poslastica

Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.


24.06.2021

Koronavirus pred poletjem

Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.


17.06.2021

Ali smo ljudje izstopili iz procesov naravne selekcije?

Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.


10.06.2021

Doping v športu in poslu

Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?


03.06.2021

Kolektivna imunost: kdaj in kako jo lahko dosežemo

Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?


27.05.2021

Dr. Uroš Seljak: Kako izluščiti starost in sestavo vesolja

Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.


20.05.2021

Baterija postane ogrodje naprave

Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.


13.05.2021

Materialni krožijo (III)

Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-


06.05.2021

Materiali potujejo (II)

V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.


29.04.2021

Virus danes, virus jutri

Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?


22.04.2021

Materiali gradijo (I)

Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.


15.04.2021

Slovenski izumrli sloni

Fosilni ostanki trobčarjev na slovenskih tleh-


08.04.2021

Napačen rez lahko odreže tudi sposobnost prepoznavanja (ženinega) obraza

Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.


01.04.2021

Hrbtenica svetovnega internetnega omrežja leži na dnu oceanov

Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.


25.03.2021

Na valovih odnosov: V digitalnem svetu nihče ni otok

Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?


Stran 8 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov