Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Množična izumrtja. Gost: Tony Barnosky (Univerza Berkeley)

30.06.2011


Znanstveniki ocenjujejo, da je Zemljo doletelo že 5 množičnih izumrtij, ko je naenkrat izginilo več kot tri četrtine živalskih in rastlinskih vrst. A če je nekdanjim takšnim dogodkom botrovala nesrečna kombinacija dogodkov, obstaja strah, da bo naslednje izumrtje takih razsežnosti povzročil človek. Profesor Anthony Barnosky iz Univerze Berkeley razlaga, da je šesto množično izumrtje neizogibno, če človek ne bo spremenil svojega odnosa in vedenja do narave.

Zadnje veliko biološko izumrtje, ki je med drugim iz Zemlje izbrisalo dinozavre, naj bi povzročil padec asteroida. Ali bomo prihodnjemnožično izumrtje povzročili ljudje?

Da, tega nas je strah, da ljudje – v kombinaciji rasti populacije, izrabe naravnih virov, stika z drugimi vrstami in z neposrednimi učinki drobljenja naravnih habitatov ter podnebnimi spremembami, dejansko povzročamo množično izumrtje enake velikosti, kot je bilo  zadnjih pet v zgodovini Zemlje.

Nekateri znanstveniki verjamejo, da je šesto množično izumrtje tik pred vrati.Se je to res že začelo dogajati pred našimi očmi?

Profesor Anthony Barnosky poučuje na Univerzi Berkeley v ZDA. (Foto: Flickr)

Da. Za to imamo veliko dokazov. Dobra novica je, da še nismo tako zelo daleč na poti do  množičnega izumrtja, da poteka ne bi mogli obrniti ali vsaj upočasniti. Slaba novica pa je, da če bomo nadaljevali z istim tempom kot zadnjih 100 let, je množično izumrtje primerljive velikosti neizogibno.

Se preteče šesto množično izumrtje kaj razlikuje od preteklih »velikih pet« masivnih izumrtij?

Mislim, da se jasno razlikuje, predvsem v tem, da bi bilo to prvo množično izumrtje, ki bi ga dejansko povzročila ena sama vrsta, torej mi, homo sapiens. Podobna pa je v tem, da bi tako kot prejšnjih pet množičnih izumrtij, tudi to povzročila nenavadna kombinacija okoliščin, ki pogosto vključujejo podnebne spremembe in Zemlji zunanje sile, ki se združijo v najbolj žalostni obliki.

A kot pravite, dobra novica je, da se temu lahko izognemo?

Mislim, da, a to bo zahtevalo pospešene napore za ohranitev vrst. Potreben pa bo razmislek o novih načrtih za ohranjanje, takih, ki ne slonijo nujno na praksah, kot smo jih poznali doslej. Razmisliti moramo o novih oblikah.

Kakšen bo svet po tem množičnem izumrtju?

Ljudje bodo najbrž še vedno na Zemlji. Ne govorimo o množičnem izumrtju ljudi. Takole si lahko to najbolje zamislimo. Množično izumrtje zajema izumrtje okoli petinsedemdeset odstotkov vrst ali več. Najbolje je, da greste ven, pogledate okoli sebe in si poskušate predstavljati, kako bi bilo, če bi izgubili tri četrtine vrst, ki jih gledate. Z vidika biodiverzitete bi bil to zelo izpraznjen in zelo drugačen svet.

In navsezadnje, bomo skupaj z drugimi vrstami izumrli tudi ljudje?

To bi bilo prvo množično izumrtje v obdobju človeka in človek je tu povzočitelj. Mislim, da ga bo preživel, a kakovost življenja bi se znatno znižala.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Množična izumrtja. Gost: Tony Barnosky (Univerza Berkeley)

30.06.2011


Znanstveniki ocenjujejo, da je Zemljo doletelo že 5 množičnih izumrtij, ko je naenkrat izginilo več kot tri četrtine živalskih in rastlinskih vrst. A če je nekdanjim takšnim dogodkom botrovala nesrečna kombinacija dogodkov, obstaja strah, da bo naslednje izumrtje takih razsežnosti povzročil človek. Profesor Anthony Barnosky iz Univerze Berkeley razlaga, da je šesto množično izumrtje neizogibno, če človek ne bo spremenil svojega odnosa in vedenja do narave.

Zadnje veliko biološko izumrtje, ki je med drugim iz Zemlje izbrisalo dinozavre, naj bi povzročil padec asteroida. Ali bomo prihodnjemnožično izumrtje povzročili ljudje?

Da, tega nas je strah, da ljudje – v kombinaciji rasti populacije, izrabe naravnih virov, stika z drugimi vrstami in z neposrednimi učinki drobljenja naravnih habitatov ter podnebnimi spremembami, dejansko povzročamo množično izumrtje enake velikosti, kot je bilo  zadnjih pet v zgodovini Zemlje.

Nekateri znanstveniki verjamejo, da je šesto množično izumrtje tik pred vrati.Se je to res že začelo dogajati pred našimi očmi?

Profesor Anthony Barnosky poučuje na Univerzi Berkeley v ZDA. (Foto: Flickr)

Da. Za to imamo veliko dokazov. Dobra novica je, da še nismo tako zelo daleč na poti do  množičnega izumrtja, da poteka ne bi mogli obrniti ali vsaj upočasniti. Slaba novica pa je, da če bomo nadaljevali z istim tempom kot zadnjih 100 let, je množično izumrtje primerljive velikosti neizogibno.

Se preteče šesto množično izumrtje kaj razlikuje od preteklih »velikih pet« masivnih izumrtij?

Mislim, da se jasno razlikuje, predvsem v tem, da bi bilo to prvo množično izumrtje, ki bi ga dejansko povzročila ena sama vrsta, torej mi, homo sapiens. Podobna pa je v tem, da bi tako kot prejšnjih pet množičnih izumrtij, tudi to povzročila nenavadna kombinacija okoliščin, ki pogosto vključujejo podnebne spremembe in Zemlji zunanje sile, ki se združijo v najbolj žalostni obliki.

A kot pravite, dobra novica je, da se temu lahko izognemo?

Mislim, da, a to bo zahtevalo pospešene napore za ohranitev vrst. Potreben pa bo razmislek o novih načrtih za ohranjanje, takih, ki ne slonijo nujno na praksah, kot smo jih poznali doslej. Razmisliti moramo o novih oblikah.

Kakšen bo svet po tem množičnem izumrtju?

Ljudje bodo najbrž še vedno na Zemlji. Ne govorimo o množičnem izumrtju ljudi. Takole si lahko to najbolje zamislimo. Množično izumrtje zajema izumrtje okoli petinsedemdeset odstotkov vrst ali več. Najbolje je, da greste ven, pogledate okoli sebe in si poskušate predstavljati, kako bi bilo, če bi izgubili tri četrtine vrst, ki jih gledate. Z vidika biodiverzitete bi bil to zelo izpraznjen in zelo drugačen svet.

In navsezadnje, bomo skupaj z drugimi vrstami izumrli tudi ljudje?

To bi bilo prvo množično izumrtje v obdobju človeka in človek je tu povzočitelj. Mislim, da ga bo preživel, a kakovost življenja bi se znatno znižala.


19.05.2011

Umetna inteligenca, gost prof. Stuart Russell iz Univerze Berkley v Kaliforniji

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.05.2011

Daljinsko zaznavanje. Gost dr. Krištof Oštir

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.04.2011

Radioaktivnost: dr. Jim Smith (Univerza v Portsmouthu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.04.2011

Zakaj smo ljudje izvrstni bralci?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.04.2011

Megapotresi - prof. dr. Emile Okal

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.04.2011

50. obletnica prvega človeka v vesolju - gost Boris Bergant

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.03.2011

Hormonski motilci. Gost prof.dr. Gregor Majdič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.03.2011

Skrivnosti števila Pi, gost David H. Bailey

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.03.2011

Misija Planck - dr. Anna Gregorio

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.03.2011

Ali imajo živali zavest? Gost: Prof. Bernard Rollin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.03.2011

Nevarni črni labodi. Gost dr. Jernej Čopič.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.02.2011

10 let človeškega genoma

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.02.2011

Raziskave vesolja - novi materiali

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.02.2011

Učinek nocebo. Gost: prof. dr. Irving Kirsch (University of Hull).

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.02.2011

Zdravljenje z matičnimi celicami. Gost Gregor Majdič, izredni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in na Medicinski fakulteti v Mariboru.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.01.2011

Levičarji in desničarji. Gost Chris McManus. (University College v Londonu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.01.2011

Biologija strahu - gost prof. Joseph LeDoux

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.01.2011

Fantastična popotovanja živali - dr. Melissa Bowlin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.01.2011

Meteorologija - gostja doc.dr. Nedjeljka Žagar.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.12.2010

Kronobiologija in biološke ure. Gost Jay Dunlap

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 30 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov