Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kiber vojne in kiber orožje. Gost Mikko Hypponen, finski strokovnjak za računalniško varnost

08.09.2011


Leta 2007 je Rusija domnevno izvedla masiven kiber napad na Estonijo. Vojaški strokovnjaki napovedujejo, da bi se vojne lahko kmalu množično razplamtele tudi v virtualnem prostoru. Nas je lahko strah kiber vojn?

»Če že moram izbirati med klasičnim in kiber vojskovanjem, bi vsekakor izbral slednje. Je manj krvavo,« v intervjuju za Frekvenco X pravi finski strokovnjak za računalniško varnost Mikko Hypponen.

Še nedavno je veljalo, da so kiberorožja omejena na virtualni svet, vendar pa je računalniški črv »stuxnet« pokazal, da lahko povzročijo tudi fizično škodo. Si je mogoče predstavljati, da bodo vojske v prihodnosti razvile še bolj sofisticirana kiberorožja, taka, ki bodo ogrožala tudi človeška življenja?

Če pogledamo potek dogodkov v obrambnih sistemih in vojskah po 2. svetovni vojni, vidimo, da so naše vojske doživele pravo tehnološko revolucijo. Verjamem, da smo prav ta trenutek ponovno priča novi revoluciji. To je kibervojna  ali  revolucija online. Ta se razvija v obrambnih sektorjih vseh razvitih držav, ki vlagajo v oboje – v svojo obrambo in verjetno tudi  v napadalna orožja. Ta proces se že začenja in to bo naslednja velika revolucija v  vojskovanju.

Je mogoče, da bi s kiberorožjem že danes napadli na primer kako veliko letališče na svetu?

Gre za tveganja, ki obstajajo tako v obdobju miru kot v času konflikta, gre pa tudi za različne pristope. V obdobju miru nas morajo skrbeti nekoliko drugačni napadi: denimo napadi teroristov ali ekstremistov na kak pomemben  infrastrukturni objekt, na primer tovarno, jedrsko elektrarno, letališče  ali  podobnega. Ampak še resneje bi se za take napade lahko države odločale v obdobju konfliktov ali celo vojne. Očitno je, da imajo države veliko boljše vire, s katerimi bi tak napad pripravile, kot pa denimo skupina ekstremistov. In to nas lahko skrbi. Lahko samo upamo da ne bo tako hudih kriz med razvitimi državami. Če pa bodo, bodo  gotovo vključeni tudi napadi s kiberelementi …

Kako pa ocenjujete možnosti za  razvoj  kiberorožja za množično uničevanje? Nas je lahko strah tudi česa takšnega?

Če bi moral izbirati med tradicionalno in kibervojno, bi verjetno izbral kibervojno, ker je v njej načeloma prelite manj krvi. Ni pa to nujno res. Takšen je primer že omenjenega črva »stuxnet«, ko je torej šlo za napad na iranski program za bogatenje urana… Ne poznamo vseh podrobnosti, ampak mogoče je, da so ljudje zaradi tega napada tudi umirali. Zgodilo se je, da je ta črv nasilno vdrl v središče za bogatenje urana prav med postopkom bogatenja. In če so takrat bili tam znanstveniki, je mogoče, da so ljudje res umrli zaradi tega kiber-napada.

Pa ste nas strokovnjaki zdaj sposobnosti ubraniti pred kibernnapadi, kot se je zgodilo ob pomoči »črva« stuxnet ali pa nas je lahko strah njegove še bolj uničujoče različice?

Kolikor vemo doslej, se je projekt stuxnet začel leta 2008, črva pa smo našli leta 2010. Torej se je do odkritja širil že vsaj leto in bil pri tem očitno zelo uspešen. Ena od skrbi, ki jih imamo raziskovalci spletnega varovanja, je kopiranje tega programa. Precej lahko je namreč najti kopijo programa Stuxnet, to pa pomeni, da lahko nekdo analizira njegovo delovanje in ga prilagodi. To je mogoče narediti razmeroma preprosto in sploh ni neizvedljivo. Lažje je program samo spremeniti kot ga na novo ustvariti. In to bi kakšna ekstremistična skupina lahko tudi naredila.

Kaj se bo pravzaprav dogajalo v naslednjih desetih letih? Se lahko države pripravijo na morebitne napade?

Če pogledamo samo 10 let v preteklost, lahko primerjamo, koliko stvari več danes počnemo prek spleta. In tako se bo nadaljevalo. Čez 10 let bo internet tako pomemben del našega življenja, da bo brez njega težko kaj narediti. Pravzaprav mislim, da bo čez 10, 20 let internet izginil, nihče več ne bo govoril o njem, ga zaznaval. Postal bo tako samoumeven del naših življenj kot dihanje ali pitje vode. Dostop v virtualno svet kjerkoli in kadarkoli bo nekaj najbolj normalnega. Vse naše naprave bodo tako predvidevale, da se lahko povsod povežejo. In če boste recimo takrat prekinili ta dostop, bo to neke vrste napad. Posledice bodo seveda veliko hujše kot danes…

To je eden od razlogov za to, da  države gradijo različne  obrambne sisteme. Kibernetskim napadom boi se bilo mogoče izogniti, ko taka infrastruktura ne bi bila povezana z omrežjem. Ampak kot smo videli ob napadu na iranski program bogatenja urana, to ne pomaga. Njihov program ni bil povezan z internetom, pa je bil stuxnet kljub temu uspešen. Če je torej napadalec dovolj resen, če ima znanje, tehnologijo in sredstva, bo lahko vdrl v večino sistemov.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Kiber vojne in kiber orožje. Gost Mikko Hypponen, finski strokovnjak za računalniško varnost

08.09.2011


Leta 2007 je Rusija domnevno izvedla masiven kiber napad na Estonijo. Vojaški strokovnjaki napovedujejo, da bi se vojne lahko kmalu množično razplamtele tudi v virtualnem prostoru. Nas je lahko strah kiber vojn?

»Če že moram izbirati med klasičnim in kiber vojskovanjem, bi vsekakor izbral slednje. Je manj krvavo,« v intervjuju za Frekvenco X pravi finski strokovnjak za računalniško varnost Mikko Hypponen.

Še nedavno je veljalo, da so kiberorožja omejena na virtualni svet, vendar pa je računalniški črv »stuxnet« pokazal, da lahko povzročijo tudi fizično škodo. Si je mogoče predstavljati, da bodo vojske v prihodnosti razvile še bolj sofisticirana kiberorožja, taka, ki bodo ogrožala tudi človeška življenja?

Če pogledamo potek dogodkov v obrambnih sistemih in vojskah po 2. svetovni vojni, vidimo, da so naše vojske doživele pravo tehnološko revolucijo. Verjamem, da smo prav ta trenutek ponovno priča novi revoluciji. To je kibervojna  ali  revolucija online. Ta se razvija v obrambnih sektorjih vseh razvitih držav, ki vlagajo v oboje – v svojo obrambo in verjetno tudi  v napadalna orožja. Ta proces se že začenja in to bo naslednja velika revolucija v  vojskovanju.

Je mogoče, da bi s kiberorožjem že danes napadli na primer kako veliko letališče na svetu?

Gre za tveganja, ki obstajajo tako v obdobju miru kot v času konflikta, gre pa tudi za različne pristope. V obdobju miru nas morajo skrbeti nekoliko drugačni napadi: denimo napadi teroristov ali ekstremistov na kak pomemben  infrastrukturni objekt, na primer tovarno, jedrsko elektrarno, letališče  ali  podobnega. Ampak še resneje bi se za take napade lahko države odločale v obdobju konfliktov ali celo vojne. Očitno je, da imajo države veliko boljše vire, s katerimi bi tak napad pripravile, kot pa denimo skupina ekstremistov. In to nas lahko skrbi. Lahko samo upamo da ne bo tako hudih kriz med razvitimi državami. Če pa bodo, bodo  gotovo vključeni tudi napadi s kiberelementi …

Kako pa ocenjujete možnosti za  razvoj  kiberorožja za množično uničevanje? Nas je lahko strah tudi česa takšnega?

Če bi moral izbirati med tradicionalno in kibervojno, bi verjetno izbral kibervojno, ker je v njej načeloma prelite manj krvi. Ni pa to nujno res. Takšen je primer že omenjenega črva »stuxnet«, ko je torej šlo za napad na iranski program za bogatenje urana… Ne poznamo vseh podrobnosti, ampak mogoče je, da so ljudje zaradi tega napada tudi umirali. Zgodilo se je, da je ta črv nasilno vdrl v središče za bogatenje urana prav med postopkom bogatenja. In če so takrat bili tam znanstveniki, je mogoče, da so ljudje res umrli zaradi tega kiber-napada.

Pa ste nas strokovnjaki zdaj sposobnosti ubraniti pred kibernnapadi, kot se je zgodilo ob pomoči »črva« stuxnet ali pa nas je lahko strah njegove še bolj uničujoče različice?

Kolikor vemo doslej, se je projekt stuxnet začel leta 2008, črva pa smo našli leta 2010. Torej se je do odkritja širil že vsaj leto in bil pri tem očitno zelo uspešen. Ena od skrbi, ki jih imamo raziskovalci spletnega varovanja, je kopiranje tega programa. Precej lahko je namreč najti kopijo programa Stuxnet, to pa pomeni, da lahko nekdo analizira njegovo delovanje in ga prilagodi. To je mogoče narediti razmeroma preprosto in sploh ni neizvedljivo. Lažje je program samo spremeniti kot ga na novo ustvariti. In to bi kakšna ekstremistična skupina lahko tudi naredila.

Kaj se bo pravzaprav dogajalo v naslednjih desetih letih? Se lahko države pripravijo na morebitne napade?

Če pogledamo samo 10 let v preteklost, lahko primerjamo, koliko stvari več danes počnemo prek spleta. In tako se bo nadaljevalo. Čez 10 let bo internet tako pomemben del našega življenja, da bo brez njega težko kaj narediti. Pravzaprav mislim, da bo čez 10, 20 let internet izginil, nihče več ne bo govoril o njem, ga zaznaval. Postal bo tako samoumeven del naših življenj kot dihanje ali pitje vode. Dostop v virtualno svet kjerkoli in kadarkoli bo nekaj najbolj normalnega. Vse naše naprave bodo tako predvidevale, da se lahko povsod povežejo. In če boste recimo takrat prekinili ta dostop, bo to neke vrste napad. Posledice bodo seveda veliko hujše kot danes…

To je eden od razlogov za to, da  države gradijo različne  obrambne sisteme. Kibernetskim napadom boi se bilo mogoče izogniti, ko taka infrastruktura ne bi bila povezana z omrežjem. Ampak kot smo videli ob napadu na iranski program bogatenja urana, to ne pomaga. Njihov program ni bil povezan z internetom, pa je bil stuxnet kljub temu uspešen. Če je torej napadalec dovolj resen, če ima znanje, tehnologijo in sredstva, bo lahko vdrl v večino sistemov.


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov