Leta 2007 je Rusija domnevno izvedla masiven kiber napad na Estonijo. Vojaški strokovnjaki napovedujejo, da bi se vojne lahko kmalu množično razplamtele tudi v virtualnem prostoru. Nas je lahko strah kiber vojn?

»Če že moram izbirati med klasičnim in kiber vojskovanjem, bi vsekakor izbral slednje. Je manj krvavo,« v intervjuju za Frekvenco X pravi finski strokovnjak za računalniško varnost Mikko Hypponen.

Še nedavno je veljalo, da so kiberorožja omejena na virtualni svet, vendar pa je računalniški črv »stuxnet« pokazal, da lahko povzročijo tudi fizično škodo. Si je mogoče predstavljati, da bodo vojske v prihodnosti razvile še bolj sofisticirana kiberorožja, taka, ki bodo ogrožala tudi človeška življenja?

Če pogledamo potek dogodkov v obrambnih sistemih in vojskah po 2. svetovni vojni, vidimo, da so naše vojske doživele pravo tehnološko revolucijo. Verjamem, da smo prav ta trenutek ponovno priča novi revoluciji. To je kibervojna  ali  revolucija online. Ta se razvija v obrambnih sektorjih vseh razvitih držav, ki vlagajo v oboje – v svojo obrambo in verjetno tudi  v napadalna orožja. Ta proces se že začenja in to bo naslednja velika revolucija v  vojskovanju.

Je mogoče, da bi s kiberorožjem že danes napadli na primer kako veliko letališče na svetu?

Gre za tveganja, ki obstajajo tako v obdobju miru kot v času konflikta, gre pa tudi za različne pristope. V obdobju miru nas morajo skrbeti nekoliko drugačni napadi: denimo napadi teroristov ali ekstremistov na kak pomemben  infrastrukturni objekt, na primer tovarno, jedrsko elektrarno, letališče  ali  podobnega. Ampak še resneje bi se za take napade lahko države odločale v obdobju konfliktov ali celo vojne. Očitno je, da imajo države veliko boljše vire, s katerimi bi tak napad pripravile, kot pa denimo skupina ekstremistov. In to nas lahko skrbi. Lahko samo upamo da ne bo tako hudih kriz med razvitimi državami. Če pa bodo, bodo  gotovo vključeni tudi napadi s kiberelementi …

Kako pa ocenjujete možnosti za  razvoj  kiberorožja za množično uničevanje? Nas je lahko strah tudi česa takšnega?

Če bi moral izbirati med tradicionalno in kibervojno, bi verjetno izbral kibervojno, ker je v njej načeloma prelite manj krvi. Ni pa to nujno res. Takšen je primer že omenjenega črva »stuxnet«, ko je torej šlo za napad na iranski program za bogatenje urana… Ne poznamo vseh podrobnosti, ampak mogoče je, da so ljudje zaradi tega napada tudi umirali. Zgodilo se je, da je ta črv nasilno vdrl v središče za bogatenje urana prav med postopkom bogatenja. In če so takrat bili tam znanstveniki, je mogoče, da so ljudje res umrli zaradi tega kiber-napada.

Pa ste nas strokovnjaki zdaj sposobnosti ubraniti pred kibernnapadi, kot se je zgodilo ob pomoči »črva« stuxnet ali pa nas je lahko strah njegove še bolj uničujoče različice?

Kolikor vemo doslej, se je projekt stuxnet začel leta 2008, črva pa smo našli leta 2010. Torej se je do odkritja širil že vsaj leto in bil pri tem očitno zelo uspešen. Ena od skrbi, ki jih imamo raziskovalci spletnega varovanja, je kopiranje tega programa. Precej lahko je namreč najti kopijo programa Stuxnet, to pa pomeni, da lahko nekdo analizira njegovo delovanje in ga prilagodi. To je mogoče narediti razmeroma preprosto in sploh ni neizvedljivo. Lažje je program samo spremeniti kot ga na novo ustvariti. In to bi kakšna ekstremistična skupina lahko tudi naredila.

Kaj se bo pravzaprav dogajalo v naslednjih desetih letih? Se lahko države pripravijo na morebitne napade?

Če pogledamo samo 10 let v preteklost, lahko primerjamo, koliko stvari več danes počnemo prek spleta. In tako se bo nadaljevalo. Čez 10 let bo internet tako pomemben del našega življenja, da bo brez njega težko kaj narediti. Pravzaprav mislim, da bo čez 10, 20 let internet izginil, nihče več ne bo govoril o njem, ga zaznaval. Postal bo tako samoumeven del naših življenj kot dihanje ali pitje vode. Dostop v virtualno svet kjerkoli in kadarkoli bo nekaj najbolj normalnega. Vse naše naprave bodo tako predvidevale, da se lahko povsod povežejo. In če boste recimo takrat prekinili ta dostop, bo to neke vrste napad. Posledice bodo seveda veliko hujše kot danes…

To je eden od razlogov za to, da  države gradijo različne  obrambne sisteme. Kibernetskim napadom boi se bilo mogoče izogniti, ko taka infrastruktura ne bi bila povezana z omrežjem. Ampak kot smo videli ob napadu na iranski program bogatenja urana, to ne pomaga. Njihov program ni bil povezan z internetom, pa je bil stuxnet kljub temu uspešen. Če je torej napadalec dovolj resen, če ima znanje, tehnologijo in sredstva, bo lahko vdrl v večino sistemov.