Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

06.10.2011


Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.

Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.

Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.

Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?

Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.

Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?

Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.

Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?

Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.

Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?

Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.

Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?

Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.


Frekvenca X

683 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

06.10.2011


Raziskovalci projekta OPERA so svetu nedavno sporočili, da so v podzemnem laboratoriju v italjanskem Gran Sassu izmerili nenavadno hitrost. Osnovni delci – z imenom nevtrini – potujejo nekoliko hitreje od svetlobe.

Meritev je bila tehnično izjemno zahtevna, zaradi česar bi se v njej lahko skrivale neznane napake. Ker bi potencialno odkritje pomenilo revolucijo v fiziki, je razumljivo, da so fiziki do rezultatov izjemno skeptični in previdni. Samo čas bo povedal ali se ta revolucija res obeta ali pa bodo tahioni zopet ostali samo privlačna ideja na papirju.

Sogovornik v Frekvenci X je bil prof. dr. Heinrich Päs.

Profesor Heinrich Päs, si vi sami želite, da bi tahioni res obstajali, bi bilo naše vesolje potem bolj zanimivo?

Zagotovo. Kar me najbolj navdušuje, zaradi lastnega dela, je možnost, da nevtrini potujejo po bližnjicah v dodatnih dimenzijah. Vedejo se kot kot tahioni, vendar v resnici niso. Zaradi bližnjic se hitrost delcev zdi hitrejša od svetlobe, vendar v resnici ni. Kakršnakoli bo pravilna razlaga nenavadnega rezultata eksperimenta OPERA, če je pravilno, bo naše vesolje še bistveno bolj zanimivo. Fascinantne stvari: komuniciranje, ki je hitrejše od svetlobe, ali potovanje skozi čas, vse to bi lahko v prihodnosti prišlo na obzorje.

Nekatere teorije sicer dopuščajo obstoj tahionov, vendar večina fizikov ne verjame, da tudi res obstajajo. Zakaj ne?

Fiziki se vedno trudijo širiti meje obstoječih teorij. Vedno se sprašuješ, ali bo tvoja teorija veljala za vedno, ali velja le za določene pogoje. Če pa greš izven le-teh, obstaja možnost, da boš odkril kaj novega in razburljivega. Novo nas vedno navdušuje in ljudje radi špekulirajo prek meja veljavne fizike, ki je bila potrjena v eksperimentih.

Recimo, da tahioni obstajajo. Kaj bi potem lahko počeli z njimi, bi imeli kakšno praktično aplikacijo? Bi lahko z njimi videli v preteklost?

Vprašanje je, kaj tahioni v resnici so. Za zdaj poskusi z nevtrini kažejo le, da utegnejo potovati hitreje kot je hitrost svetlobe v vakuumu. Obstaja nekaj teorij, ki to razlagajo. Alan Kostelecky iz Univerze Indiana predlaga, da obstajajo polja ozadja, ki upočasnijo svetlobo, kar bi omogočilo nevtrinom, da bi bili hitrejši od svetlobe. Največja hitrost v relativnostni teoriji, hitrost svetlobe v vakuumu, potem sploh ni največja možna hitrost. Možno je, da je upočasnjena zaradi tega polja ozadja. Gre za podoben učinek, kot gibanje svetlobe v vodi. V vodi svetloba ni najhitrejša stvar in nekateri delci potujejo hitreje od nje. Obstaja še druga ideja, ki predlaga, da obstaja več dimenzij kot le tri. Morda je četrta dimenzija zavita tako, da delcem omogoča, da vanjo vstopajo in tam potujejo hitreje. Če imaš nove dimenzije, lahko bližnjice uporabiš za hitrejšo komunikacijo. V nekaterih okoliščinah bi lahko sporočilo poslali celo v preteklost, kakršnekoli paradokse bi to povzročilo. S tem odpiramo Pandorino skrnjinico in dajemo prostor resnično noremu pojavu.

Ali bi obstoj tahionov pomenil, da se je slavni Einstein motil o zakonih, ki vladajo vesolju?

Mogoče, vendar to ni zelo verjetno. Če dodate tahione relativnostni teoriji, in ti reagirajo z običajnimi delci, potem bi to pomenilo problem za Einsteina. A dve razlagi, ki sem jih omenil, nove dimenzije ali polja ozadja, bi teorijo le nekoliko dopolnili. Vse skupaj bi bilo še vedno kompatibilno z relativnostno teorijo.

Kaj pa menite o nedavnem rezultatu skupine OPERA, ki je izmerila nadsvetlobno hitrost nevtrinov?

Zelo sem vznemirjen, seveda, ker na nek način potrjuje nekatere napovedi, ki smo jih naredili o nevtrinih in dodatnih dimenzijah, po drugi strani pa gre za veliko novico in večja kot je novica, bolj si skeptičen. Kot če bi ti nekdo povedal, da je na dvorišču samorog in če je oblečen v roza, bi v to dvomil še bolj. Gre res za veliko novico, ker so nevtrini toliko hitrejši od svetlobe in zaradi posledic za fiziko. Prinaša namreč nova polja in dimenzije ali celo premislek o relativnostni teoriji. Če je res, gre za odkritje stoletja. Sem torej skeptičen in vznemirjen.


21.01.2016

Žive, strašljive, lucidne, zanimive … sanje

Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.


14.01.2016

Izzivi potovanja v vesolje

Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.


14.01.2016

Izzivi potovanja v vesolje

Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.


07.01.2016

Bo elektrika poganjala tudi potniška letala? Morda pa res

Področje razvoja električnih vozil in baterijskih sistemov zanje je na vrhuncu. Tudi Slovenci smo na področju razvoja tovrstnih akumulatorjev v svetovni raziskovalni špici. Baterijske sisteme prihodnosti in to, ali bodo lahko kmalu poganjali tudi potniška letala, razkrivamo ta četrtek po 11.45 v valovski oddaji Frekvenca X. Gosta: Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in Haresh Kamath, Electric Power Research Insitut, ameriška neprofitna R&D organizacija.


31.12.2015

Znanost v letu 2015

Voda na Marsu, bližnje srečanje s Plutonom, novi temperaturni rekordi, otroci s tremi starši, nevtrini, vrhunski svetovni fiziki v Ljubljani, nova vrsta človečnjaka … To je le nekaj asociacij na znanstveno leto 2015. Kaj so bila najprodornejša odkritja minulih 12 mesecev, katera so najbolj vroča raziskovalna področja in kaj je odmevalo znotraj naših meja, se spominjamo v posebni epizodi Frekvence X.


24.12.2015

Znanost ni slovenska prioriteta

Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.


10.12.2015

Podnebne spremembe

Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.


03.12.2015

Moč nevednosti in negotovosti

Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da poskušamo čim hitreje razrešiti negotovosti. Če smo v stresu, smo bistveno manj pripravljeni vztrajati pri odprtosti različnih možnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zaradi zatekanja k varnim odločitvam povečujejo tudi stereotipi do beguncev, teroristični napadi so vplivali na našo toleranco do sprejemanja alternativnih interpretacij dogajanja. Kako se soočati z negotovostjo in odprtostjo različnih možnosti raziskujemo v pogovorih z uglednim ameriškim socialnim psihologom Ariejem Kruglanskim, zdravnikom dr. Matjažem Zwittrom, statističarko Tino Žnidaršič in demografom dr. Janezom Malačičem.


26.11.2015

Prihodnost samovozečih vozil

Beremo časopis, rešujemo sudoku in brez slabe vesti telefoniramo. To je vožnja prihodnosti s samovozečimi avtomobili. Ti naj bi namreč bili naslednji stroj, ki bo nadomestil nekatera človeška dela in nam olajšal življenje. Vožnja po središčih mesta bi bila s takšnimi vozili manj stresna, avtomobil bi se samodejno odzival na ovire, poleg tega pa bi obstajala zmanjšana potreba po parkirnem prostoru, saj bi nas avtomobil odložil in se sam odpeljal domov.


19.11.2015

Novi materiali za vesoljske raziskave in zemeljsko uporabo

Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.


12.11.2015

Živali in naša moralna odgovornost zanje

“Ali živali čutijo bolečino?” je vprašanje, ki si ga bomo zastavljali v tokratni Frekvenci X. Znanstveniki in filozofi imajo glede tega različna stališča, pritrdilni odgovor nanj pa bi marsikatero človekovo dejanje postavil v slabo moralno luč. Če namreč živali ne čutijo bolečine, potem so eksperimenti na njih in njihov zakol moralno neproblematična dejanja. Če pa živali to sposobnost imajo, potem se stvari zapletejo in postanejo kočljive.


05.11.2015

V vesolje s Chrisom Hadfieldom

V vesolje je doslej poletelo 551 ljudi, med njimi je tudi kanadski astronavt Chris Hadfield. Hadfield je v vesolje poletel trikrat, več mesecev je bival na mednarodni vesoljski postaji, kjer je posnel tudi videospot za legendarno pesem Space Oddity. Oddajo smo pripravili v sodelovanju s Slavkom Jeričem, avtorjem podcasta Številke, ki je v studio osvetlil nekaj zanimivih statističnih dejstev povezanih s človekovim osvajanjem vesolja.


29.10.2015

PODCAST: Skrivnost človečnjaka Homo naledi

V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?


22.10.2015

PODCAST: Življenje zvezd

Življenje zvezd se zdi v marsičem fantastična zgodba narave, ki omogoča tudi naš obstoj. Razložili bomo, kako sta letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko zaokrožila razumevanje jedrskega zlivanja v notranjosti Sonca in pri tem odkrila nove lastnosti delcev z imenom nevtrini. Jedrsko zlivanje primerjamo z nasprotno reakcijo jedrske cepitve, ki poganja elektrarno v Krškem, in pojasnjujemo, da so manjši reaktorji, kot je tisti v Podgorici pri Ljubljani, nepogrešljivi v industrijskih in medicinskih preiskavah in terapijah.


22.10.2015

Podcast s podkasterjem: dr. Luka Ausec

Luka Ausec je doktor biologije. Tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možganov v vse smeri, deloma tudi navznoter. Luka je znanstvenik in raziskovalec v zasebnem sektorju. Podkaster. Na Metini listi že dve leti pripravlja MetaPHoDcast. Skupaj z Ano Slavec se pogovarjata z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Njuni sogovorniki so znanstveniki pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Kakšne so razmere med mladimi znanstveniki, kako je s komuniciranjem znanosti, kaj posluša Luka?


15.10.2015

PODCAST: Afera Dieselgate

Potem ko se je majhna ekipa znanstvenikov z univerze Zahodna Virginija lotila preverjanja, kako neki Volkswagnu uspe izdelati tako dobre motorje, je tega avtomobilskega velikana nepričakovano ujela tudi pri goljufanju in zavajanju glede izpustov iz svojih dizelskih vozil. To pot na tnalu ni bil zloglasni ogljikov dioksid, temveč dušikovi oksidi. Kako točno je Volkswagen goljufal in kako so ga ujeli, s čim vse naši avtomobili onesnažujejo ozračje in ali so bencinski motorji čistejši od dizelski, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.


09.10.2015

PODCAST: Nobelove nagrade 2015

Smo v tednu razglasitev letošnjih dobitnikov Nobelovih nagrad. Na področju medicine so nagrado prinesla zdravila za zdravljenje malarije in nekaterih parazitskih bolezni, v fiziki je odbor najbolj prepričalo odkritje, da nevtrini, ena izmed skupin osnovnih delcev, vendarle imajo maso, v kemiji pa letos odmevajo dosežki pri odpravljanja poškodb DNK. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko del Svetlane Aleksijevič, letošnje Nobelove nagrajenke za književnost.


01.10.2015

Mikročipiranje ljudi

Nič več izgubljenih ali pozabljenih ključev, nič več ukradenih denarnic in predvsem nič več prepoznih diagnoz bolezni. Kako, se sprašujete? Z mikročipiranjem ljudi. Strokovnjaki obljubljajo, da bo imelo vstavljanje mikročipov v človeško telo v prihodnosti velik, verjetno tudi ugoden vpliv na naše življenje. Kakšna pa so etična, medicinska in varnostna vprašanja o takšni praksi, ki ni videti le kot običajna modna muha


24.09.2015

Alan Guth, oče inflacijske teorije vesolja

Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.


20.08.2015

Konferenca Lepton Photon

V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.


Stran 20 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov