Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pospešeno širjenje vesolja

13.10.2011


Američani Saul Perlmutter, Adam Riess in zdaj v Avstraliji zaposleni Brian Schmidt so pred nekaj dnevi dobili letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko “za odkritje pospešenega širjenja vesolja z opazovanjem oddaljenih supernov”.

Da se vesolje širi, je že kmalu po prvi svetovni vojni z opazovanjem oddaljevanja galaksij na observatoriju Mt. Wilson v Kaliforniji odkril Edwin Hubble. Odkritje letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko je bila presenetljiva ugotovitev,  ki je v marsičem spremenila pogled na razvoj vesolja. 

Dokončno so namreč pojasnili, da se vesolje v svojem širjenju nikoli ne bo ustavilo in spet začelo krčiti samo vase, oziroma, da  bi  velikemu poku  lahko sledil veliki stisk.

Pospešeno širjenje vesolja lahko razumemo kot dokaz za obstoj tako imenovane kozmološke konstante, ki jo je uvedel Albert Einstein, ponovno pa so jo obudili letošnji nobelovci. Interpretirali so jo kot temno energijo, ki deluje kot nekakšna antigravitacija in pospešuje širjenje vesolja. Ne vemo, kaj je to, ampak če so opazovanja taka, kot so, in to je seveda zdaj potrjeno, potem mora ta zadeva obstajat in na neki način smo mi vedno bolj nepomemben del vesolja, pravi prof.dr. Tomaž Zwitter.

Običajna snov morda obsega komaj 4 % vsega, nekako 20 % je še temne snovi, vse preostalo pa je ta temna energija – se pravi, pred 13 leti so letošnji nobelovci pravzaprav odkrili obstoj nečesa, kar je v vesolju dominantno, glavna komponenta . Si predstavljate, koliko napora je bilo posvečenega temu, da bi to komponento bolje razumeli, in koliko ga še bo?

Nagradno vprašanje najdete na strani Frekvenca X.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Pospešeno širjenje vesolja

13.10.2011


Američani Saul Perlmutter, Adam Riess in zdaj v Avstraliji zaposleni Brian Schmidt so pred nekaj dnevi dobili letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko “za odkritje pospešenega širjenja vesolja z opazovanjem oddaljenih supernov”.

Da se vesolje širi, je že kmalu po prvi svetovni vojni z opazovanjem oddaljevanja galaksij na observatoriju Mt. Wilson v Kaliforniji odkril Edwin Hubble. Odkritje letošnjih Nobelovih nagrajencev za fiziko je bila presenetljiva ugotovitev,  ki je v marsičem spremenila pogled na razvoj vesolja. 

Dokončno so namreč pojasnili, da se vesolje v svojem širjenju nikoli ne bo ustavilo in spet začelo krčiti samo vase, oziroma, da  bi  velikemu poku  lahko sledil veliki stisk.

Pospešeno širjenje vesolja lahko razumemo kot dokaz za obstoj tako imenovane kozmološke konstante, ki jo je uvedel Albert Einstein, ponovno pa so jo obudili letošnji nobelovci. Interpretirali so jo kot temno energijo, ki deluje kot nekakšna antigravitacija in pospešuje širjenje vesolja. Ne vemo, kaj je to, ampak če so opazovanja taka, kot so, in to je seveda zdaj potrjeno, potem mora ta zadeva obstajat in na neki način smo mi vedno bolj nepomemben del vesolja, pravi prof.dr. Tomaž Zwitter.

Običajna snov morda obsega komaj 4 % vsega, nekako 20 % je še temne snovi, vse preostalo pa je ta temna energija – se pravi, pred 13 leti so letošnji nobelovci pravzaprav odkrili obstoj nečesa, kar je v vesolju dominantno, glavna komponenta . Si predstavljate, koliko napora je bilo posvečenega temu, da bi to komponento bolje razumeli, in koliko ga še bo?

Nagradno vprašanje najdete na strani Frekvenca X.


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov