Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Meje znanosti. Prof. dr. John Dupré

20.10.2011


Atomski model kvazikristalov. Vir: CORE-Materials (Flickr)

Spomladi leta 1982 je izraelski znanstvenik Dan Shechtman v svojem laboratoriju na ameriški Univerzi Johns Hopkins preučeval nenavadno snov iz aluminija in mangana.Ko jo je pogledal pod elektronskim mikroskopom, je opazil nekaj zelo čudnega.

Snov je imela razporeditev atomov, ki je bila po tedanjih zakonih kemije prepovedana. Dan Shechtman je odkrito strukturo poimenoval kvazi-kristal. Letos  je za odkritje dobil Nobelovo nagrado, odbor za kemijo pa je ob razglasitvi nagrade zapisal, da »nas je odkritje kvazikristalov naučilo ponižnosti.«

Gost oddaje Frekvenca X o mejah znanosti je bil prof. John Dupré iz Univerze Exeter.

Letošnja nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za odkritje kvazikristalov, ki so postavili na glavo prejšnja prepričanja kemikov o naravi kristalov. Koliko takšnih večjih obratov v znanosti je bilo v, recimo zadnjih dveh desetletjih?

To je zelo težko vprašanje. Kako velika mora biti sprememba, da je velika? Pred kratkim je na primer prišlo na dan, da obstaja možnost, da delci potujejo hitreje od svetlobe. To bi bila precej velika stvar. Menimo, da se tako presenetljive stvari ne zgodijo več kot enkrat na nekaj desetletij. Vendar je težko odgovoriti na to vprašanje, ker se velika presenečenja nenehno dogajajo. Večja ko pa so presenečenja, redkeje se dogajajo. Resnično velika pridejo na 50 do 100 let. Veliko pa je sprememb, ki se pogosto dogajajo na področjih, ki so pomembna za omejen krog ljudi.

S kakšno gotovostjo pa sploh lahko trdimo, da so današnje znanstvene teorije resnično pravilne?

Mislim, da lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da niso popolnoma pravilne. To pomeni, da bomo spoznali še več in odkrili bomo, da tisto, kar smo verjeli ni popolnoma resnično. Mislim pa, pa bo preživelo jedro tistega, kar sedaj vemo. Sedaj na primer vemo, da Newtonovi zakoni niso vedno pravilni, so pa na splošno pravilni za večino vsakodnevnih situacij. To bo verjetno vedno res. Ko raziskujemo dlje, manjše razdalje, večje hitrosti, posebej v biologiji gledamo vse večje podrobnosti, s tem pa odkrivamo več in to spreminja naše znanje. V prihodnosti se bo izkazalo, da to znanje ni popolnoma napačno tudi ne popolnoma pravilno.

Kje so meje znanosti, se lahko znanost dokoplje do končnega spoznanja, do končne resnice?

Sam osebno mislim, da ni končne resnice. Obstaja veliko delnih resnic. Mislim, da je končna resnica bolj teološka ideja, kot znanstvena. Znanost ima vedno določeno perspektivo na stvari, ki jih raziskuje. Gleda samo nekatere stvari, ne celote. To ji omogoča, da vidi nekatere stvari zelo jasno, vendar za ceno, da ne vidi vseh. Mislim, da je ideja končne resnice zelo tuja znanosti. Zato menim, da je odgovor na to vprašanje ne, vendar to ni kritika znanosti, ampak bolj obrazložitev, kaj znanost počne.

Mislite, da bo v bližnji prihodnosti padla kakšna pomembnejša uveljavljena teorija?

Naj dam primer iz teorije evolucije. O osnovni ideji evolucije ne dvomi noben znanstvenik, se pravi, da imamo skupne prednike z drugimi organizmi. Vendar pa je sedaj zelo aktualno vprašanje, kako pomembna je pri tem naravna selekcija. Ne bi me presenetilo, če bi v naslednjih dvajsetih letih spoznali, da naravna selekcija ni tako zelo pomembna. Potem bi na to gledali kot na stranpot v znanstvenem procesu. Vendar pa bi osnovna ideja o evoluciji ostala enaka.

Na katerem področju pa menite, da ima znanost še veliko dela, kaj v tem vesolju še najmanj razumemo?

Predvidevam, da najmanj razumemo same sebe. To pa zato, ker smo najbolj zapletena stvar, ki obstaja. Nismo samo biološko kompleksni, ampak imamo tudi kompleksne družbe. Ne razumemo, kako ta dva vidika vplivata drug na drugega. Ne razumemo, kako različne načine pogleda na človeka, kot socialno bitje, ekonomsko bitje, biološko bitje, spraviti skupaj v koherentno sliko. Mislim, da je to mogoče tisto, kar najmanj razumemo.


Frekvenca X

683 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Meje znanosti. Prof. dr. John Dupré

20.10.2011


Atomski model kvazikristalov. Vir: CORE-Materials (Flickr)

Spomladi leta 1982 je izraelski znanstvenik Dan Shechtman v svojem laboratoriju na ameriški Univerzi Johns Hopkins preučeval nenavadno snov iz aluminija in mangana.Ko jo je pogledal pod elektronskim mikroskopom, je opazil nekaj zelo čudnega.

Snov je imela razporeditev atomov, ki je bila po tedanjih zakonih kemije prepovedana. Dan Shechtman je odkrito strukturo poimenoval kvazi-kristal. Letos  je za odkritje dobil Nobelovo nagrado, odbor za kemijo pa je ob razglasitvi nagrade zapisal, da »nas je odkritje kvazikristalov naučilo ponižnosti.«

Gost oddaje Frekvenca X o mejah znanosti je bil prof. John Dupré iz Univerze Exeter.

Letošnja nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za odkritje kvazikristalov, ki so postavili na glavo prejšnja prepričanja kemikov o naravi kristalov. Koliko takšnih večjih obratov v znanosti je bilo v, recimo zadnjih dveh desetletjih?

To je zelo težko vprašanje. Kako velika mora biti sprememba, da je velika? Pred kratkim je na primer prišlo na dan, da obstaja možnost, da delci potujejo hitreje od svetlobe. To bi bila precej velika stvar. Menimo, da se tako presenetljive stvari ne zgodijo več kot enkrat na nekaj desetletij. Vendar je težko odgovoriti na to vprašanje, ker se velika presenečenja nenehno dogajajo. Večja ko pa so presenečenja, redkeje se dogajajo. Resnično velika pridejo na 50 do 100 let. Veliko pa je sprememb, ki se pogosto dogajajo na področjih, ki so pomembna za omejen krog ljudi.

S kakšno gotovostjo pa sploh lahko trdimo, da so današnje znanstvene teorije resnično pravilne?

Mislim, da lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da niso popolnoma pravilne. To pomeni, da bomo spoznali še več in odkrili bomo, da tisto, kar smo verjeli ni popolnoma resnično. Mislim pa, pa bo preživelo jedro tistega, kar sedaj vemo. Sedaj na primer vemo, da Newtonovi zakoni niso vedno pravilni, so pa na splošno pravilni za večino vsakodnevnih situacij. To bo verjetno vedno res. Ko raziskujemo dlje, manjše razdalje, večje hitrosti, posebej v biologiji gledamo vse večje podrobnosti, s tem pa odkrivamo več in to spreminja naše znanje. V prihodnosti se bo izkazalo, da to znanje ni popolnoma napačno tudi ne popolnoma pravilno.

Kje so meje znanosti, se lahko znanost dokoplje do končnega spoznanja, do končne resnice?

Sam osebno mislim, da ni končne resnice. Obstaja veliko delnih resnic. Mislim, da je končna resnica bolj teološka ideja, kot znanstvena. Znanost ima vedno določeno perspektivo na stvari, ki jih raziskuje. Gleda samo nekatere stvari, ne celote. To ji omogoča, da vidi nekatere stvari zelo jasno, vendar za ceno, da ne vidi vseh. Mislim, da je ideja končne resnice zelo tuja znanosti. Zato menim, da je odgovor na to vprašanje ne, vendar to ni kritika znanosti, ampak bolj obrazložitev, kaj znanost počne.

Mislite, da bo v bližnji prihodnosti padla kakšna pomembnejša uveljavljena teorija?

Naj dam primer iz teorije evolucije. O osnovni ideji evolucije ne dvomi noben znanstvenik, se pravi, da imamo skupne prednike z drugimi organizmi. Vendar pa je sedaj zelo aktualno vprašanje, kako pomembna je pri tem naravna selekcija. Ne bi me presenetilo, če bi v naslednjih dvajsetih letih spoznali, da naravna selekcija ni tako zelo pomembna. Potem bi na to gledali kot na stranpot v znanstvenem procesu. Vendar pa bi osnovna ideja o evoluciji ostala enaka.

Na katerem področju pa menite, da ima znanost še veliko dela, kaj v tem vesolju še najmanj razumemo?

Predvidevam, da najmanj razumemo same sebe. To pa zato, ker smo najbolj zapletena stvar, ki obstaja. Nismo samo biološko kompleksni, ampak imamo tudi kompleksne družbe. Ne razumemo, kako ta dva vidika vplivata drug na drugega. Ne razumemo, kako različne načine pogleda na človeka, kot socialno bitje, ekonomsko bitje, biološko bitje, spraviti skupaj v koherentno sliko. Mislim, da je to mogoče tisto, kar najmanj razumemo.


21.03.2024

Tomaž Zwitter: Kot človeštvo smo spoznali, da smo manj in manj posebni

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.


21.03.2024

Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki

Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


07.03.2024

Nevidni svet predorov

Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.


29.02.2024

Znanost v februarju: O dinozavrih, anakondi, Hallersteinu in avtoimunskih boleznih

Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.


22.02.2024

Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.


14.02.2024

Človeška napaka

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?


01.02.2024

Znanost v januarju: O milnih mehurčkih, starodavni Amazoniji in napredku pri zdravljenju raka

Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.


25.01.2024

Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!

V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.


18.01.2024

Izkašljano in vročično: Naše telo kot uigran orkester v boju proti virusom

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.


11.01.2024

Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana

Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?


04.01.2024

Nismo še videli, česa vsega je zmožno Sonce

Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.


28.12.2023

Znansopotnika: Marina Dermastia in Tom Turk

V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.


14.12.2023

Thomas Dietterich: Pionir strojnega učenja, ki obožuje flamenko

Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?


06.12.2023

Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe

Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.


30.11.2023

Znanost v novembru: od občanske znanosti do projekta ERC

Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.


23.11.2023

Čemu tak pomp zaradi vodika?

Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?


16.11.2023

Posnetek celotne okrogle mize Frekvence X: Kaj pa če se zmotijo znanstveniki?

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.


16.11.2023

Kaj pa če se zmotijo znanstveniki?

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.


09.11.2023

"Vse snovi so strupi; nobene ni, ki ne bi bila strup. Le odmerek loči strup od zdravila."

Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.


Stran 2 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov