Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naš um je resnično enigma. Mogoče ena njegovih najbolj čudnih lastnosti je ta, da ima zavedni in nezavedni del. Že sama zavest je ena največjih ugank v vesolju, vendar ima vsaj to krasno lastnost, da se je ljudje brez težav zavedamo. Nezavedni del našega uma pa je skrit tudi nam samim.
Na skrivnostni svet nezavednega je prvi glasno opozoril slavni oče psihoanalize Sigmund Freud in čeprav njegova teorija nikoli ni bila znanstveno potrjena, so raziskovalci v zadnjih letih spet začeli na veliko odkrivati ta prezrti del našega uma.
Študije vse bolj kažejo, da je podzavest nenehno na delu in da močno vpliva na naše zavestno življenje, čeprav se mi sami tega sploh ne zavedamo.
Pomislite na preprost primer menjave voznih pasov med vožnjo z avtom. Najbrž se vam zdi, da lahko ta manever brez težav zavestno izpeljete v svoji glavi. Volan držite naravnost, potem ga zasuknete v levo, nakar ga spet poravnate. Na tak način bi menjavo voznih pasov v glavi izpeljala večina ljudi, vendar je to napačno. Ko dejansko vozimo, to storimo tako, da volan najprej zasukamo v levo, nato ga zasukamo še v desno, šele nato pa ga poravnamo. Čeprav lahko menjavo voznih pasov brez težav izvede vsak voznik, pa zavestno praktično nihče ne ve, kako to naredi. To je samo eden izmed množice takšnih primerov.
Pravzaprav se ne zavedamo večine tega, kar se v naši glavi dogaja. Naše znanje o takšnih stvareh, kot je vožnja s kolesom in zavezovanje vezalk, je shranjeno v t. i. implicitnem spominu. Te stvari počnemo zlahka, vendar se zavestno ne moremo spomniti, kako. To je samo delček našega podzavestnega uma, ki se velikokrat tudi odloča namesto nas, le da se tega ne zavedamo.
Raziskava italjanskih znanstvenikov z Univerze v Padovi pred nekaj leti je na primer pokazala, da ljudje pogosto verjamejo, da ne vedo, koga bi volili na volitvah, v resnici pa je njihov podzavestni um že izbral svojega političnega kandidata. Ker se ljudje ne zavedamo svoje podzavesti, si pogosto izmišljujemo razloge za svoje odločitve in dejanja in verjamemo, da so ti razlogi resnični, čeprav v resnici niso, ker so te odločitve prišle iz naše podzavesti.
V eni takšnih raziskav so psihologi ljudem pokazali fotografije dveh žensk in jih vprašali, katera jim je bolj všeč. Nato so enim dali v roke fotografijo tiste, ki jim je bila bolj všeč, pri drugih pa so slike skrivoma zamenjali in nato obe skupini vprašali, zakaj jim je ta ženska bolj všeč. Tisti, ki so jim v roke pravzaprav dali fotografijo, ki jim je bila manj všeč, zamenjave večinoma niso opazili in so celo našteli razloge, zakaj jim je ta bolj všeč.
Razlogi so bili pri vseh ljudeh podobni, kar pomeni, da so si verjetno v obeh primerih razloge za svojo odločitev nevede izmislili. Najbrž težko sprejemate, da ste lahko samo lutka svoje podzavesti in da je vaše cenjeno mnenje samo prazna izmišljotina. Ta težko doumljiv odnos med našim zavednim in nezavednim umom mogoče nazorno kaže t. i. fenomen slepega vida. Ljudje s slepim vidom imajo poškodovan del možganov, ki je odgovoren za procesiranje podatkov iz oči, zaradi česar so slepi.
Če pa jim pokažete predmet in jih vprašate, kateri predmet držite v rokah, vam bodo velikokrat odgovorili pravilno, čeprav ga ne vidijo. Čeprav torej zavestno ne vidijo, pa lahko vidi njihova podzavest. To si je težko predstavljati, a tudi v našem vsakdanu lahko na nas močno vplivajo stvari, ki jih mi sploh ne opazimo, ne uidejo pa naši podzavesti.
Pred nekaj leti so raziskovaci z ameriške univerze Yale pokazali, da lahko ljudje drugače ocenimo nekoga, če v rokah držimo toplo ali hladno skodelico kave. V študiji so namreč študente prosili, da pomagajo neznancu, ki je imel polno naročje knjig, tako da mu podržijo skodelico kave. Če je bila kava mrzla, so študenti neznanca ocenili kot bolj hladnega, sebičnega in manj socialnega, kot če je bila kava topla.
Ta in podobne študije samo kažejo, kako slabo v resnici poznamo samega sebe in razloge za svoje sodbe, prepričanja, misli in početje. Naš um deluje večinoma izven dosega našega zavestnega radarja in ljudje se ne zavedamo svoje podzavesti, čeprav ta igra v našem življenju zelo veliko in pomembno vlogo. Če torej želite spoznati samega sebe, začnite spoznavati svojo podzavest.
Gost oddaje je bil prof. dr. Peter Praper.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Naš um je resnično enigma. Mogoče ena njegovih najbolj čudnih lastnosti je ta, da ima zavedni in nezavedni del. Že sama zavest je ena največjih ugank v vesolju, vendar ima vsaj to krasno lastnost, da se je ljudje brez težav zavedamo. Nezavedni del našega uma pa je skrit tudi nam samim.
Na skrivnostni svet nezavednega je prvi glasno opozoril slavni oče psihoanalize Sigmund Freud in čeprav njegova teorija nikoli ni bila znanstveno potrjena, so raziskovalci v zadnjih letih spet začeli na veliko odkrivati ta prezrti del našega uma.
Študije vse bolj kažejo, da je podzavest nenehno na delu in da močno vpliva na naše zavestno življenje, čeprav se mi sami tega sploh ne zavedamo.
Pomislite na preprost primer menjave voznih pasov med vožnjo z avtom. Najbrž se vam zdi, da lahko ta manever brez težav zavestno izpeljete v svoji glavi. Volan držite naravnost, potem ga zasuknete v levo, nakar ga spet poravnate. Na tak način bi menjavo voznih pasov v glavi izpeljala večina ljudi, vendar je to napačno. Ko dejansko vozimo, to storimo tako, da volan najprej zasukamo v levo, nato ga zasukamo še v desno, šele nato pa ga poravnamo. Čeprav lahko menjavo voznih pasov brez težav izvede vsak voznik, pa zavestno praktično nihče ne ve, kako to naredi. To je samo eden izmed množice takšnih primerov.
Pravzaprav se ne zavedamo večine tega, kar se v naši glavi dogaja. Naše znanje o takšnih stvareh, kot je vožnja s kolesom in zavezovanje vezalk, je shranjeno v t. i. implicitnem spominu. Te stvari počnemo zlahka, vendar se zavestno ne moremo spomniti, kako. To je samo delček našega podzavestnega uma, ki se velikokrat tudi odloča namesto nas, le da se tega ne zavedamo.
Raziskava italjanskih znanstvenikov z Univerze v Padovi pred nekaj leti je na primer pokazala, da ljudje pogosto verjamejo, da ne vedo, koga bi volili na volitvah, v resnici pa je njihov podzavestni um že izbral svojega političnega kandidata. Ker se ljudje ne zavedamo svoje podzavesti, si pogosto izmišljujemo razloge za svoje odločitve in dejanja in verjamemo, da so ti razlogi resnični, čeprav v resnici niso, ker so te odločitve prišle iz naše podzavesti.
V eni takšnih raziskav so psihologi ljudem pokazali fotografije dveh žensk in jih vprašali, katera jim je bolj všeč. Nato so enim dali v roke fotografijo tiste, ki jim je bila bolj všeč, pri drugih pa so slike skrivoma zamenjali in nato obe skupini vprašali, zakaj jim je ta ženska bolj všeč. Tisti, ki so jim v roke pravzaprav dali fotografijo, ki jim je bila manj všeč, zamenjave večinoma niso opazili in so celo našteli razloge, zakaj jim je ta bolj všeč.
Razlogi so bili pri vseh ljudeh podobni, kar pomeni, da so si verjetno v obeh primerih razloge za svojo odločitev nevede izmislili. Najbrž težko sprejemate, da ste lahko samo lutka svoje podzavesti in da je vaše cenjeno mnenje samo prazna izmišljotina. Ta težko doumljiv odnos med našim zavednim in nezavednim umom mogoče nazorno kaže t. i. fenomen slepega vida. Ljudje s slepim vidom imajo poškodovan del možganov, ki je odgovoren za procesiranje podatkov iz oči, zaradi česar so slepi.
Če pa jim pokažete predmet in jih vprašate, kateri predmet držite v rokah, vam bodo velikokrat odgovorili pravilno, čeprav ga ne vidijo. Čeprav torej zavestno ne vidijo, pa lahko vidi njihova podzavest. To si je težko predstavljati, a tudi v našem vsakdanu lahko na nas močno vplivajo stvari, ki jih mi sploh ne opazimo, ne uidejo pa naši podzavesti.
Pred nekaj leti so raziskovaci z ameriške univerze Yale pokazali, da lahko ljudje drugače ocenimo nekoga, če v rokah držimo toplo ali hladno skodelico kave. V študiji so namreč študente prosili, da pomagajo neznancu, ki je imel polno naročje knjig, tako da mu podržijo skodelico kave. Če je bila kava mrzla, so študenti neznanca ocenili kot bolj hladnega, sebičnega in manj socialnega, kot če je bila kava topla.
Ta in podobne študije samo kažejo, kako slabo v resnici poznamo samega sebe in razloge za svoje sodbe, prepričanja, misli in početje. Naš um deluje večinoma izven dosega našega zavestnega radarja in ljudje se ne zavedamo svoje podzavesti, čeprav ta igra v našem življenju zelo veliko in pomembno vlogo. Če torej želite spoznati samega sebe, začnite spoznavati svojo podzavest.
Gost oddaje je bil prof. dr. Peter Praper.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov