Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Objektivna resničnost - dr. Vlatko Vedral (Oxford)

01.12.2011


Malokdo bi si drznil oporekati temu, da svet okrog nas res obstaja. Tla pod našimi nogami, miza, za katero sedimo, zrak, ki ga dihamo, sonce, ki ga vidimo na nebu in vse ostalo, kar sestavlja naše vesolje, je videti zelo resnično ali povedano drugače, težko bi bilo verjeti, da bi lahko bil naš svet pravzaprav nekakšna iluzija.

In čeprav še nekako razumemo, da si takšna vprašanja lahko zastavljajo filozofi, ker so pač filozofi, pa bi se nam zdelo čudno, da bi lahko o čem takem resno razpravljali tudi znanstveniki.

Ampak prav to – ali res obstaja objektiven realen svet – v zadnjih letih postaja resno vprašanje v samem osrčju fizike. Na vprašanja o objektivni resničnosti je odgovarjal profesor dr. Vlatko Vedral z Univerze Oxford

Ali vi osebno čisto trdno verjamete, da obstaja objektivna realnost, ki obstaja neodvisno zunaj nas?

Mislim, da je to zelo dobro vprašanje. Znanstveniki radi verjamemo, da zunaj nas res obstaja realnost, ki jo lahko izmerimo, z njo eksperimentiramo in tako poskušamo ugotoviti, kakšna je ta realnost. A če pogledamo na mikroskopsko raven, kjer delci ubogajo zakone kvantne mehanike, potem je videti, da realnost, ki izhaja iz tam, le ni tako objektivna, kot bi si morda želeli. Videti je, da je odvisna od tega, kakšen poskus naredimo. Torej moj odgovor je – da, mislim, da tam zunaj neka realnost obstaja, vendar pa ni podobna naši realnosti iz vsakdanjih izkušenj, ki bi bila neodvisna od našega opazovanja.

Fiziki so dolgo časa sledili Koebenhavenski interpretaciji kvantne mehanike, v zadnjem času pa so znova postale aktualne drugačne interpretacije kvantne mehanike. Zakaj je prišlo do te spremembe?

To je tudi dobro vprašanje. Menim, da sprememba izhaja iz tega, da Koebenhavenska interpretacija pravi, da moramo svet razdeliti na mikroskopske delce, ki jih merimo, in makroskopski svet ljudi, ki meritve opravljajo. Za Kopenhagensko interpretacijo je zelo pomembno, da ta delitev obstaja. Nedavno pa so eksperimenti moje skupine pokazali, da je ta delitev bolj ali manj umetna, saj lahko opazujemo kvantno-mehanske lastnosti pri vse večjih objektih. Mislim, da ni nemogoče reči, da so celo celotni živi organizmi, kot smo mi sami, prav tako kvantno-mehanski. V tem primeru pa je težko obdržati Kopenhagenski pogled na svet saj naš klasični svet ne more več obstajati in je samo približek resničnega sveta.

Eksperimenti v zadnjih letih, posebej tisti od Francoza Alaina Aspecta in Avstrijca Antona Zeilingerja kažejo, da bi mogoče morali opustiti idejo o tem, da obstaja objektivna realnost. Nam lahko pojasnite, zakaj?

Razlaga bi šla nekako takole. Eksperimenti, ki jih je tedaj prvi naredil Alain Aspect, so bili resnično revolucionarni, danes pa je takšne poskuse zelo lahko narediti in sicer so sestavljeni iz tega, da izmerimo dva kvantno prepletena delca, npr. elektrona, nato pa preverimo, če sta imela definirane lastnosti že pred merjenjem, denimo, ali sta se vrtela v levo ali desno stran. Kvantna mehanika pa pravi, da smer vrtenja teh dveh elektronov ne more biti neodvisna od same meritve. Če bi torej predpostavili, da ima elektron že pred meritvijo vnaprej določeno smer vrtenja, potem se to ne bi skladalo z eksperimentom. Ta poskus je zelo preprost in z njim smo lahko prepričljivo ovrgli nekatere preproste slike realnosti.

Si je sploh mogoče predstavljati idejo, da svet okrog nas v bistvu ustvarjamo mi sami s tem, ko ga opazujemo?

Mislim, da bi bila to, če upoštevamo kvantno fiziko, najbližja slika realnosti. Lahko rečemo, da je tam zunaj realnost, vendar pa zagotovo ni neodvisna od tega, kako jo opazujemo. Lahko bi celo rekli, da realnost nastane iz naše interakcije s svetom. Torej je bistveno, da svet opazujemo in od tega, kako ga opazujemo, je odvisno, kakšno vrsto resničnosti imamo.

Se fiziki bližajo dokončnem odgovoru, kaj v resnici pomenijo enačbe kvantne mehanike oziroma če realnost obstaja ali ne, ali pa bo to vedno filozofsko vprašanje?

Mogoče se v tem trenutku to zdi filozofsko vprašanje, vendar pa je fizika v preteklosti že uspešno odgovorila na številna vprašanja, ki so bila metafizična in filozofska. Mislim, da je odgovor na to vprašanje še vedno izven dosega, ker imamo trenutno dva znanstvena opisa resničnosti. Prvi – kvantna mehanika – opisuje zelo majhne delce, ko pa se premaknemo k večjim objektom, kot so zvezde in galaksije, pa postane pravilen opis realnosti Einsteinova teorija relativnosti. V fiziki pa imamo zelo velik problem, ker teh dveh teorij ne znamo združiti. Če bo v tem zmagala kvantna mehanika, potem bo slika sveta takšna, da v ozadju ne bo objektivne realnosti, ampak bi ta nekako nastala prek interakcije med različnimi delci. Če pa bo obratno, potem bomo spet preklopili nazaj na bolj klasično sliko realnosti. Kaj se bo zgodilo, pa je zelo težko napovedati.


Frekvenca X

680 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Objektivna resničnost - dr. Vlatko Vedral (Oxford)

01.12.2011


Malokdo bi si drznil oporekati temu, da svet okrog nas res obstaja. Tla pod našimi nogami, miza, za katero sedimo, zrak, ki ga dihamo, sonce, ki ga vidimo na nebu in vse ostalo, kar sestavlja naše vesolje, je videti zelo resnično ali povedano drugače, težko bi bilo verjeti, da bi lahko bil naš svet pravzaprav nekakšna iluzija.

In čeprav še nekako razumemo, da si takšna vprašanja lahko zastavljajo filozofi, ker so pač filozofi, pa bi se nam zdelo čudno, da bi lahko o čem takem resno razpravljali tudi znanstveniki.

Ampak prav to – ali res obstaja objektiven realen svet – v zadnjih letih postaja resno vprašanje v samem osrčju fizike. Na vprašanja o objektivni resničnosti je odgovarjal profesor dr. Vlatko Vedral z Univerze Oxford

Ali vi osebno čisto trdno verjamete, da obstaja objektivna realnost, ki obstaja neodvisno zunaj nas?

Mislim, da je to zelo dobro vprašanje. Znanstveniki radi verjamemo, da zunaj nas res obstaja realnost, ki jo lahko izmerimo, z njo eksperimentiramo in tako poskušamo ugotoviti, kakšna je ta realnost. A če pogledamo na mikroskopsko raven, kjer delci ubogajo zakone kvantne mehanike, potem je videti, da realnost, ki izhaja iz tam, le ni tako objektivna, kot bi si morda želeli. Videti je, da je odvisna od tega, kakšen poskus naredimo. Torej moj odgovor je – da, mislim, da tam zunaj neka realnost obstaja, vendar pa ni podobna naši realnosti iz vsakdanjih izkušenj, ki bi bila neodvisna od našega opazovanja.

Fiziki so dolgo časa sledili Koebenhavenski interpretaciji kvantne mehanike, v zadnjem času pa so znova postale aktualne drugačne interpretacije kvantne mehanike. Zakaj je prišlo do te spremembe?

To je tudi dobro vprašanje. Menim, da sprememba izhaja iz tega, da Koebenhavenska interpretacija pravi, da moramo svet razdeliti na mikroskopske delce, ki jih merimo, in makroskopski svet ljudi, ki meritve opravljajo. Za Kopenhagensko interpretacijo je zelo pomembno, da ta delitev obstaja. Nedavno pa so eksperimenti moje skupine pokazali, da je ta delitev bolj ali manj umetna, saj lahko opazujemo kvantno-mehanske lastnosti pri vse večjih objektih. Mislim, da ni nemogoče reči, da so celo celotni živi organizmi, kot smo mi sami, prav tako kvantno-mehanski. V tem primeru pa je težko obdržati Kopenhagenski pogled na svet saj naš klasični svet ne more več obstajati in je samo približek resničnega sveta.

Eksperimenti v zadnjih letih, posebej tisti od Francoza Alaina Aspecta in Avstrijca Antona Zeilingerja kažejo, da bi mogoče morali opustiti idejo o tem, da obstaja objektivna realnost. Nam lahko pojasnite, zakaj?

Razlaga bi šla nekako takole. Eksperimenti, ki jih je tedaj prvi naredil Alain Aspect, so bili resnično revolucionarni, danes pa je takšne poskuse zelo lahko narediti in sicer so sestavljeni iz tega, da izmerimo dva kvantno prepletena delca, npr. elektrona, nato pa preverimo, če sta imela definirane lastnosti že pred merjenjem, denimo, ali sta se vrtela v levo ali desno stran. Kvantna mehanika pa pravi, da smer vrtenja teh dveh elektronov ne more biti neodvisna od same meritve. Če bi torej predpostavili, da ima elektron že pred meritvijo vnaprej določeno smer vrtenja, potem se to ne bi skladalo z eksperimentom. Ta poskus je zelo preprost in z njim smo lahko prepričljivo ovrgli nekatere preproste slike realnosti.

Si je sploh mogoče predstavljati idejo, da svet okrog nas v bistvu ustvarjamo mi sami s tem, ko ga opazujemo?

Mislim, da bi bila to, če upoštevamo kvantno fiziko, najbližja slika realnosti. Lahko rečemo, da je tam zunaj realnost, vendar pa zagotovo ni neodvisna od tega, kako jo opazujemo. Lahko bi celo rekli, da realnost nastane iz naše interakcije s svetom. Torej je bistveno, da svet opazujemo in od tega, kako ga opazujemo, je odvisno, kakšno vrsto resničnosti imamo.

Se fiziki bližajo dokončnem odgovoru, kaj v resnici pomenijo enačbe kvantne mehanike oziroma če realnost obstaja ali ne, ali pa bo to vedno filozofsko vprašanje?

Mogoče se v tem trenutku to zdi filozofsko vprašanje, vendar pa je fizika v preteklosti že uspešno odgovorila na številna vprašanja, ki so bila metafizična in filozofska. Mislim, da je odgovor na to vprašanje še vedno izven dosega, ker imamo trenutno dva znanstvena opisa resničnosti. Prvi – kvantna mehanika – opisuje zelo majhne delce, ko pa se premaknemo k večjim objektom, kot so zvezde in galaksije, pa postane pravilen opis realnosti Einsteinova teorija relativnosti. V fiziki pa imamo zelo velik problem, ker teh dveh teorij ne znamo združiti. Če bo v tem zmagala kvantna mehanika, potem bo slika sveta takšna, da v ozadju ne bo objektivne realnosti, ampak bi ta nekako nastala prek interakcije med različnimi delci. Če pa bo obratno, potem bomo spet preklopili nazaj na bolj klasično sliko realnosti. Kaj se bo zgodilo, pa je zelo težko napovedati.


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


28.10.2021

V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.


21.10.2021

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

Strupi so pogosto navdih za zdravila.


14.10.2021

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?


07.10.2021

Zaznavanje dražljajev, podnebni modeli in ustvarjanje organskih molekul

V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.


01.10.2021

BepiColombo prvič poletel mimo Merkurja

V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.


30.09.2021

Raziskuje, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor

Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.


16.09.2021

Ig Nobelove nagrade: Tudi absurdna znanost je lahko uporabna

IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.


09.09.2021

Za svoje dodiplomske študente v Calgaryju je spekla kremne rezine

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.


02.09.2021

V tujino sem odšel, da si pridobim znanje, ki ga lahko uporabim tudi v Sloveniji

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.


01.10.2021

Satelita misije BepiColombo prvič poletela mimo Merkurja

Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.


12.08.2021

Letošnji Perzeidi bodo zaradi manjše Lunine osvetlitve poslastica

Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.


24.06.2021

Koronavirus pred poletjem

Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.


Stran 7 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov