Sliši se kot kakšen scenarij iz visoko proračunskega hollywoodskega filma – znanstveniki v laboratoriju ustvarijo novo, smrtonosno obliko virusa, nato njihovi rezultati pridejo v neprave roke.

Morilski virus nato slabi fantje na skrivaj izdelajo v svojem laboratoriju in svetu zagrozijo, da ga bodo spustili med ljudi.

V filmu nato to nevarno situacijo na srečo reši kakšen Bruce Willis in vsi si oddahnemo. A takšni scenariji že nekaj časa niso več samo znanstvena fantastika, vsaj ne, odkar sta genetika in genetski inženiring vrtoglavo napredovala.

V najnovejšem zapletu te vrste iz resničnega življenja so virologi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison in nizozemske univerze Erasmus Medical Center ustvarili novo, še nevarnejšo obliko zloglasnega virusa ptičje gripe H5N1.

Ta virus je že tako ali tako eden najsmrtonosnejših znanih virusov, saj umori kar polovico ljudi, ki jih okuži. Za primerjavo – virus španske gripe je ubil samo 2,5 odstotka okuženih ljudi. Virus H5N1 pa ima na našo srečo za zdaj to šibkost, da se ne more prenašati neposredno iz človeka na človeka, ampak se lahko ljudje okužijo samo ob stiku z okuženo ptico.

Ameriške in nizozemske znanstvenike pod vodstvom Rona Fouchierja in Yoshihira Kawaoke je zato zanimalo, katere spremembe v virusni genetski zasnovi mu omogočijo, da se lahko začne učinkovito prenašati med sesalci.

S tem so namreč želeli ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bi sedanja oblika virusa H5N1 v naravi naključno mutirala tako, da bi se lahko po zraku prenašala iz človeka na človeka. V svojih laboratorijih so zato podrobno secirali virus in sistematično spreminjali zaporedje njegove DNK. Pred kratkim so tako odkrili, da samo pet mutacij na ustreznih mestih v DNK virusa povzroči, da se virus lahko začne zlahka prenašati iz živali na žival – v tem primeru je bil to dihur.

In čeprav ni znano, ali bi se tako spremenjena oblika virusa lahko prenašala tudi med ljudmi, niti ni mogoče tega testirati, so se nemudoma pojavili strahovi, da bi lahko virus ušel iz laboratorija ali pa da bi rezultati eksperimenta prišli v neprave roke. V znanosti je praksa namreč to, da raziskovalci svoje rezultate objavijo v znanstveni reviji, kjer so na voljo tudi javnosti.

Prisluhnite tudi: intervju z virologinjo

Strokovnjaki za biovarnost in bioterorizem so zato takoj izrazili bojazen, da bi lahko bioteroristi ali države s slabimi nameni brez težav prišli do ustreznih podatkov, kako v laboratoriju ustvariti virus gripe, ki bi se prenašal med ljudmi.

Lani decembra je Ameriški nacionalni znanstveni svetovalni odbor za biovarnost presodil, da bi lahko objava rezultatov pomenila grožnjo biovarnosti in pozval raziskovalce, da svojih rezultatov ne objavijo v celoti.

Obstaja nevarnost, da bi lahko takšni virusi ušli iz raziskovalnih ustanov in povzročili globalno epidemijo. Mogoče bi se našel tudi kdo, ki bi te viruse ukradel. Medtem ko nekateri znanstveniki menijo, da je nevarnost tovrstnih raziskav prevelika, da bi odtehtala potencialne koristi, pa na drugem bregu nekateri virologi trdijo, da koristi teh raziskav presegajo tveganja.

Te raziskave naj bi namreč omogočale, da lahko znanstveniki proti tem oblikam virusov razvijejo tudi učinkovita zdravila, denimo cepiva. Če lahko bolj nevarno obliko virusa ptičje gripe ustvarijo v laboratoriju, potem obstaja velika možnost, da takšna oblika virusa nastane tudi spontano v naravi in v tem primeru je veliko bolje, če smo na njo že pripravljeni.znanstveni skupnosti je završalo, kot že dolgo ne.

Nekateri ostro nasprotujejo kakršni koli cenzuri znanstvenega procesa, saj menijo, da je to poseg v akademsko svobodo in neodvisnost, drugi pa menijo, da je ta raziskava tako kočljiva, da bi bilo treba omejiti dostop do rezultatov. Problem pa ni samo v javni objavi rezultatov, ampak je še bolj gordijska dilema, ali bi morali raziskovalcem prepovedati, da poskusijo v laboratoriju ustvariti smrtonosnejše oblike virusov in drugih patogenov. Torej, ali tovrstne raziskave sploh dovoliti?

Vroči razpravi, ki jo je sprožila stvaritev prenosljive oblike virusa ptičje gripe H5N1, ni videti konca, saj je težko najti odgovor, ki bi zadovoljil vse strani. Zato je ta teden skupina vodilnih svetovnih virologov, na čelu z Ronom Fouchierjem in Yoshihiro Kawaokom, razglasila dvomesečni moratorij na vse raziskave, povezane s prenosljivostjo virusa H5N1.

A duh je že zdavnaj ušel iz steklenice in verjetno bomo morali sprejeti, da lahko danes genetiki in virologi v svojih laboratorijih ustvarjajo tudi smrtonosne viruse, mi pa lahko samo upamo, da pri tem ne bo prišlo do kakšnih hollywoodskih scenarijev.