Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Japonskem razvijajo super hitre vlake Maglev, ki lahko dosežejo hitrost večjo od 500 km/h.
“Hitri vlaki, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije, so skoraj kot letala, z eno veliko prednostjo: postajo bodo lahko imeli sredi velikih mest, zato bo pot realno še hitrejša,” pravi strokovnjak za superprevodnike dr. Hiroshi Ikuta.
Superprevodniki so materiali, ki magnetno polje povsem izrinejo iz svoje notranjosti. Uporabni so tudi v medicini, računalništvu in prometu. Obstajajo celo prototipi avtomobilov, ki izkoriščajo magnetne prednosti superprevodnikov.
Vlak, ki vozi 581 km/h
Najbolj odmeven je razvoj super hitrih vlakov, ki lebdijo na močnem magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnici, za pogon pa se uporabljajo linearni motorji, pri katerih se magnetno polje giblje neposredno pred vlakom.
Odbojna sila dvigne vlak nad tračnice, s pomočjo moči in polaritete elektromagnetov v tračnici pa je mogoče vlak poganjati tudi v vzdolžni smeri.
“Pri sistemu Maglev so na vlaku tuljave sestavljene iz niza superprevodnikov, prek katerih lahko teče zelo visok tok. Ustvarja se magnetno polje, ki je sorazmerno s količino toka,” razlaga strokovnjak za superprevodnike, prof. dr. Hiroshi Ikuta.
Poskusne vožnje z magnetnim vlakom potekajo v pokrajini Yamanachi, kjer je zgrajene 50 kilometrov levitacijske proge.
Trenutni rekord v hitrosti japonskega levitacijskega vlaka je 581 km/h, torej bo 400-kilometrska pot med Nagoyo in Tokiem z Maglevim trajala zgolj 40 minut, od Tokia do Osake pa 1 uro. “Maglev vlaki so skoraj tako hitri kot letala, z eno veliko prednostjo: postaje bo mogoče imeti sredi velikih mest, zato bo potovanje realno še hitrejše,” pravi prof. Ikuta.
Kitajci ga že imajo
Vlak kot letalo? Sliši se naravnost odlično! Nekaj komercialnih različic levitacijskih vlakov sicer že deluje, najbolj znan je hitri vlak v Shanghaiju, ki že od leta 2004 povezuje letališče in središče mesta. Kitajski Maglev vlak lahko doseže hitrost 430 km/h.
Vlake, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije-iz prvih treh črk obeh besed je sestavljeno tudi poimenovanje Maglev, preizkušajo tudi v Združenih državah Amerike in v Nemčiji, vendar za zdaj resni projekti za vzpostavitev hitrih komercialnih linij ne obstajajo.
Večja je verjetnost, da se bodo v naslednjih letih kot del mestnega prometa vzpostavile poskusne in promocijske linije Maglev vlakov, vendar seveda v omejeni hitrosti. Takšni progi že obstajata v Južni Koreji in na Japonskem, vendar urbani Maglev razvije le dobrih 100 km/h hitrosti.
Tako imenovani Linimo ekspres vozi na območju Nagoye, človek pa med vožnjo sploh nima občutka, da pravzaprav lebdi v zraku …
@Val202 z našim pendolinotom ni nič narobe – maksimalna hitrost je preko 200km/h… narobe je z našimi progami, ki tega ne dopuščajo
— Hans Klobasa (@HansKlobasa) February 2, 2012
O hitrih vlakih na Japonskem in po svetu tudi v prispevku na blogu Luke Hvalca.
683 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na Japonskem razvijajo super hitre vlake Maglev, ki lahko dosežejo hitrost večjo od 500 km/h.
“Hitri vlaki, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije, so skoraj kot letala, z eno veliko prednostjo: postajo bodo lahko imeli sredi velikih mest, zato bo pot realno še hitrejša,” pravi strokovnjak za superprevodnike dr. Hiroshi Ikuta.
Superprevodniki so materiali, ki magnetno polje povsem izrinejo iz svoje notranjosti. Uporabni so tudi v medicini, računalništvu in prometu. Obstajajo celo prototipi avtomobilov, ki izkoriščajo magnetne prednosti superprevodnikov.
Vlak, ki vozi 581 km/h
Najbolj odmeven je razvoj super hitrih vlakov, ki lebdijo na močnem magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnici, za pogon pa se uporabljajo linearni motorji, pri katerih se magnetno polje giblje neposredno pred vlakom.
Odbojna sila dvigne vlak nad tračnice, s pomočjo moči in polaritete elektromagnetov v tračnici pa je mogoče vlak poganjati tudi v vzdolžni smeri.
“Pri sistemu Maglev so na vlaku tuljave sestavljene iz niza superprevodnikov, prek katerih lahko teče zelo visok tok. Ustvarja se magnetno polje, ki je sorazmerno s količino toka,” razlaga strokovnjak za superprevodnike, prof. dr. Hiroshi Ikuta.
Poskusne vožnje z magnetnim vlakom potekajo v pokrajini Yamanachi, kjer je zgrajene 50 kilometrov levitacijske proge.
Trenutni rekord v hitrosti japonskega levitacijskega vlaka je 581 km/h, torej bo 400-kilometrska pot med Nagoyo in Tokiem z Maglevim trajala zgolj 40 minut, od Tokia do Osake pa 1 uro. “Maglev vlaki so skoraj tako hitri kot letala, z eno veliko prednostjo: postaje bo mogoče imeti sredi velikih mest, zato bo potovanje realno še hitrejše,” pravi prof. Ikuta.
Kitajci ga že imajo
Vlak kot letalo? Sliši se naravnost odlično! Nekaj komercialnih različic levitacijskih vlakov sicer že deluje, najbolj znan je hitri vlak v Shanghaiju, ki že od leta 2004 povezuje letališče in središče mesta. Kitajski Maglev vlak lahko doseže hitrost 430 km/h.
Vlake, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije-iz prvih treh črk obeh besed je sestavljeno tudi poimenovanje Maglev, preizkušajo tudi v Združenih državah Amerike in v Nemčiji, vendar za zdaj resni projekti za vzpostavitev hitrih komercialnih linij ne obstajajo.
Večja je verjetnost, da se bodo v naslednjih letih kot del mestnega prometa vzpostavile poskusne in promocijske linije Maglev vlakov, vendar seveda v omejeni hitrosti. Takšni progi že obstajata v Južni Koreji in na Japonskem, vendar urbani Maglev razvije le dobrih 100 km/h hitrosti.
Tako imenovani Linimo ekspres vozi na območju Nagoye, človek pa med vožnjo sploh nima občutka, da pravzaprav lebdi v zraku …
@Val202 z našim pendolinotom ni nič narobe – maksimalna hitrost je preko 200km/h… narobe je z našimi progami, ki tega ne dopuščajo
— Hans Klobasa (@HansKlobasa) February 2, 2012
O hitrih vlakih na Japonskem in po svetu tudi v prispevku na blogu Luke Hvalca.
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Neveljaven email naslov