Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Japonskem razvijajo super hitre vlake Maglev, ki lahko dosežejo hitrost večjo od 500 km/h.
“Hitri vlaki, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije, so skoraj kot letala, z eno veliko prednostjo: postajo bodo lahko imeli sredi velikih mest, zato bo pot realno še hitrejša,” pravi strokovnjak za superprevodnike dr. Hiroshi Ikuta.
Superprevodniki so materiali, ki magnetno polje povsem izrinejo iz svoje notranjosti. Uporabni so tudi v medicini, računalništvu in prometu. Obstajajo celo prototipi avtomobilov, ki izkoriščajo magnetne prednosti superprevodnikov.
Vlak, ki vozi 581 km/h
Najbolj odmeven je razvoj super hitrih vlakov, ki lebdijo na močnem magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnici, za pogon pa se uporabljajo linearni motorji, pri katerih se magnetno polje giblje neposredno pred vlakom.
Odbojna sila dvigne vlak nad tračnice, s pomočjo moči in polaritete elektromagnetov v tračnici pa je mogoče vlak poganjati tudi v vzdolžni smeri.
“Pri sistemu Maglev so na vlaku tuljave sestavljene iz niza superprevodnikov, prek katerih lahko teče zelo visok tok. Ustvarja se magnetno polje, ki je sorazmerno s količino toka,” razlaga strokovnjak za superprevodnike, prof. dr. Hiroshi Ikuta.
Poskusne vožnje z magnetnim vlakom potekajo v pokrajini Yamanachi, kjer je zgrajene 50 kilometrov levitacijske proge.
Trenutni rekord v hitrosti japonskega levitacijskega vlaka je 581 km/h, torej bo 400-kilometrska pot med Nagoyo in Tokiem z Maglevim trajala zgolj 40 minut, od Tokia do Osake pa 1 uro. “Maglev vlaki so skoraj tako hitri kot letala, z eno veliko prednostjo: postaje bo mogoče imeti sredi velikih mest, zato bo potovanje realno še hitrejše,” pravi prof. Ikuta.
Kitajci ga že imajo
Vlak kot letalo? Sliši se naravnost odlično! Nekaj komercialnih različic levitacijskih vlakov sicer že deluje, najbolj znan je hitri vlak v Shanghaiju, ki že od leta 2004 povezuje letališče in središče mesta. Kitajski Maglev vlak lahko doseže hitrost 430 km/h.
Vlake, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije-iz prvih treh črk obeh besed je sestavljeno tudi poimenovanje Maglev, preizkušajo tudi v Združenih državah Amerike in v Nemčiji, vendar za zdaj resni projekti za vzpostavitev hitrih komercialnih linij ne obstajajo.
Večja je verjetnost, da se bodo v naslednjih letih kot del mestnega prometa vzpostavile poskusne in promocijske linije Maglev vlakov, vendar seveda v omejeni hitrosti. Takšni progi že obstajata v Južni Koreji in na Japonskem, vendar urbani Maglev razvije le dobrih 100 km/h hitrosti.
Tako imenovani Linimo ekspres vozi na območju Nagoye, človek pa med vožnjo sploh nima občutka, da pravzaprav lebdi v zraku …
@Val202 z našim pendolinotom ni nič narobe – maksimalna hitrost je preko 200km/h… narobe je z našimi progami, ki tega ne dopuščajo
— Hans Klobasa (@HansKlobasa) February 2, 2012
O hitrih vlakih na Japonskem in po svetu tudi v prispevku na blogu Luke Hvalca.
683 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na Japonskem razvijajo super hitre vlake Maglev, ki lahko dosežejo hitrost večjo od 500 km/h.
“Hitri vlaki, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije, so skoraj kot letala, z eno veliko prednostjo: postajo bodo lahko imeli sredi velikih mest, zato bo pot realno še hitrejša,” pravi strokovnjak za superprevodnike dr. Hiroshi Ikuta.
Superprevodniki so materiali, ki magnetno polje povsem izrinejo iz svoje notranjosti. Uporabni so tudi v medicini, računalništvu in prometu. Obstajajo celo prototipi avtomobilov, ki izkoriščajo magnetne prednosti superprevodnikov.
Vlak, ki vozi 581 km/h
Najbolj odmeven je razvoj super hitrih vlakov, ki lebdijo na močnem magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnici, za pogon pa se uporabljajo linearni motorji, pri katerih se magnetno polje giblje neposredno pred vlakom.
Odbojna sila dvigne vlak nad tračnice, s pomočjo moči in polaritete elektromagnetov v tračnici pa je mogoče vlak poganjati tudi v vzdolžni smeri.
“Pri sistemu Maglev so na vlaku tuljave sestavljene iz niza superprevodnikov, prek katerih lahko teče zelo visok tok. Ustvarja se magnetno polje, ki je sorazmerno s količino toka,” razlaga strokovnjak za superprevodnike, prof. dr. Hiroshi Ikuta.
Poskusne vožnje z magnetnim vlakom potekajo v pokrajini Yamanachi, kjer je zgrajene 50 kilometrov levitacijske proge.
Trenutni rekord v hitrosti japonskega levitacijskega vlaka je 581 km/h, torej bo 400-kilometrska pot med Nagoyo in Tokiem z Maglevim trajala zgolj 40 minut, od Tokia do Osake pa 1 uro. “Maglev vlaki so skoraj tako hitri kot letala, z eno veliko prednostjo: postaje bo mogoče imeti sredi velikih mest, zato bo potovanje realno še hitrejše,” pravi prof. Ikuta.
Kitajci ga že imajo
Vlak kot letalo? Sliši se naravnost odlično! Nekaj komercialnih različic levitacijskih vlakov sicer že deluje, najbolj znan je hitri vlak v Shanghaiju, ki že od leta 2004 povezuje letališče in središče mesta. Kitajski Maglev vlak lahko doseže hitrost 430 km/h.
Vlake, ki delujejo s pomočjo magnetne levitacije-iz prvih treh črk obeh besed je sestavljeno tudi poimenovanje Maglev, preizkušajo tudi v Združenih državah Amerike in v Nemčiji, vendar za zdaj resni projekti za vzpostavitev hitrih komercialnih linij ne obstajajo.
Večja je verjetnost, da se bodo v naslednjih letih kot del mestnega prometa vzpostavile poskusne in promocijske linije Maglev vlakov, vendar seveda v omejeni hitrosti. Takšni progi že obstajata v Južni Koreji in na Japonskem, vendar urbani Maglev razvije le dobrih 100 km/h hitrosti.
Tako imenovani Linimo ekspres vozi na območju Nagoye, človek pa med vožnjo sploh nima občutka, da pravzaprav lebdi v zraku …
@Val202 z našim pendolinotom ni nič narobe – maksimalna hitrost je preko 200km/h… narobe je z našimi progami, ki tega ne dopuščajo
— Hans Klobasa (@HansKlobasa) February 2, 2012
O hitrih vlakih na Japonskem in po svetu tudi v prispevku na blogu Luke Hvalca.
Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja.
Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.
Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov.
Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite.
"Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva.
So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!
Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.
V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo?
Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Neveljaven email naslov