Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje smo si vedno želeli biti boljši, kot smo – lepši, pametnejši, močnejši, bolj nadarjeni in tako naprej. In tako z nenehnim razvojem znanosti, tehnologije in medicine izumljamo tudi vedno nove načine, kako polepšati in izboljšati po svojih merilih sodeč svoja nepopolna telesa.
Fitnesi, plastična kirurgija, tablete, ki spodbujajo kognitivne sposobnosti, prehranski dodatki in številne druge sodobne čarovnije nam bolj kot kdaj koli prej omogočajo postati na zunaj boljši in lepši. A nekateri menijo, da vse to ni nič v primerjavi s tem, kar bi lahko omogočilo korekturno poseganje v našo dedno zasnovo.
Genski zapis najmočneje določa naše telesne lastnosti, kot so višina, barva oči, oblika telesa, moč mišic in tako rekoč vse druge značilnosti našega fizičnega ustroja. Genski načrt v naših celicah obenem vpliva tudi na številne plati našega uma, psihičnih lastnosti in talentov, kot je tudi posluh.
Tako si ni težko predstavljati, da bi lahko s poseganjem v našo gensko zasnovo skorajda ustvarjali ljudi po receptu. Za zdaj je to še znanstvena fantastika, predvsem ker je v večini držav prepovedano poseganje v genski načrt otrok pred njihovim rojstvom, prav tako pa znanstveniki še vedno ne vedo natančno, katera mesta v našem genskem zapisu določajo vse naše lastnosti, čeprav se iz leta v leto to znanje skokovito širi.
Z eno od tehnologij pa se je deloma mogoče izogniti etičnim pomislekom, saj ne posega v gensko zasnovo, ampak omogoča izbor zarodkov glede na to, kakšen genski zapis imajo. To je predimplantacijska genska diagnostika s katero lahko genetiki preverijo lastnosti zarodka, ko je velik samo nekaj celic.
Na ta način lahko zdravniki izberejo oziroma zavržejo zarodke, ki imajo hude genske okvare, ki povzročajo bolezni, kot so mentalna zaostalost ali cistična fibroza. A z današnjim znanjem o človeški genetiki bi lahko izbirali tudi lastnosti, ki ne vplivajo na zdravje.
Leta 2009 je tako klinika za zdravljenje neplodnosti Fertility Institute v Los Angelesu bodočim staršem začela ponujati storitev, ki omogoča s pomočjo predimplantacijske genske diagnostike izbrati zarodke, ki bi imeli zaželeno barvo oči in las – recimo modre oči in svetle lase.
Pod hudimi kritikami strokovnjakov je ameriška klinika to storitev kmalu umaknila, vendar ostaja dejstvo, da bi bilo danes že mogoče izbirati zarodke glede na barvo oči in druge telesne lastnosti.
S predimplantacijsko gensko diagnostiko ni mogoče otroku dati nekaj, česar ni v genski zasnovi staršev, genski inženiring pa omogoča neposredno spreminjanje genov. Iz raziskav na živalih so tako znane številne modifikacije genov, ki omogočajo močno izboljšanje določenih lastnosti.
Raziskovalci iz Harvardske medicinske šole (Harvard Medical School) so leta 1999 z genskim inženiringom denimo ustvarili »schwarzenegerske miške«, ki so imele večjo mišično maso, genetiki iz ameriškega Salkovega inštituta pa leta 2004 še maratonske miške, ki so bile telesno veliko bolj vzdržljive.
Če so lahko to lahko naredili pri miškah, bi zelo verjetno lahko enako pri ljudeh. Podobno so znanstveniki v poznih 90-ih pri miškah odkrili gen, ki je povezan s spominom, in ustvarili miške s spremenjenim genom, ki so imele izboljšan spomin in sposobnost za učenje. Čeprav znanstveniki genski inženiring že desetletja uspešno uporabljajo na živalih, pa zaradi etičnih ovir praktično še niso preizkušali na ljudeh.
Da bi bilo to tehnologijo mogoče uporabiti tudi na človeških zarodkih, so leta 2007 pokazali raziskovalci iz newyorške Cornellove univerze, ki so ustvarili prvi gensko spremenjen človeški zarodek, ki je vseboval gen meduze. Za konec pa lahko omenimo še to, da so na svetu že ljudje, za katere bi lahko rekli, da so gensko spremenjeni. Leta 2001 so raziskovalci iz ameriškega Inštituta za reproduktivno medicino in znanost St. Barnabas namreč sporočili, da so uspešno omogočili rojstvo otrok, ki so imeli spremenjeno naravno gensko zasnovo.
V jajčeca žensk, ki so imele težave s plodnostjo, so namreč vstavili del vsebine jajčec zdravih žensk, v katerem je bil tudi majhen delec genskega načrta. Na ta način spočeti otroci imajo sedaj v sebi majhen delček genskega zapisa, ki ne izvira od njihove biološke mame, ampak od neke druge ženske. Lahko bi celo rekli, da imajo dve genski materi. Dejstvo je, da ni več pravo vprašanje, ali bi lahko izboljšali gensko zasnovo ljudi, ampak, ali si to upamo in lahko dovolimo?
Kako bi se v tem primeru spremenil naš svet, lahko samo ugibamo.
Prisluhnite tudi intervjuju. Gost oddaje je prof. dr. Radovan Komel z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani:
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ljudje smo si vedno želeli biti boljši, kot smo – lepši, pametnejši, močnejši, bolj nadarjeni in tako naprej. In tako z nenehnim razvojem znanosti, tehnologije in medicine izumljamo tudi vedno nove načine, kako polepšati in izboljšati po svojih merilih sodeč svoja nepopolna telesa.
Fitnesi, plastična kirurgija, tablete, ki spodbujajo kognitivne sposobnosti, prehranski dodatki in številne druge sodobne čarovnije nam bolj kot kdaj koli prej omogočajo postati na zunaj boljši in lepši. A nekateri menijo, da vse to ni nič v primerjavi s tem, kar bi lahko omogočilo korekturno poseganje v našo dedno zasnovo.
Genski zapis najmočneje določa naše telesne lastnosti, kot so višina, barva oči, oblika telesa, moč mišic in tako rekoč vse druge značilnosti našega fizičnega ustroja. Genski načrt v naših celicah obenem vpliva tudi na številne plati našega uma, psihičnih lastnosti in talentov, kot je tudi posluh.
Tako si ni težko predstavljati, da bi lahko s poseganjem v našo gensko zasnovo skorajda ustvarjali ljudi po receptu. Za zdaj je to še znanstvena fantastika, predvsem ker je v večini držav prepovedano poseganje v genski načrt otrok pred njihovim rojstvom, prav tako pa znanstveniki še vedno ne vedo natančno, katera mesta v našem genskem zapisu določajo vse naše lastnosti, čeprav se iz leta v leto to znanje skokovito širi.
Z eno od tehnologij pa se je deloma mogoče izogniti etičnim pomislekom, saj ne posega v gensko zasnovo, ampak omogoča izbor zarodkov glede na to, kakšen genski zapis imajo. To je predimplantacijska genska diagnostika s katero lahko genetiki preverijo lastnosti zarodka, ko je velik samo nekaj celic.
Na ta način lahko zdravniki izberejo oziroma zavržejo zarodke, ki imajo hude genske okvare, ki povzročajo bolezni, kot so mentalna zaostalost ali cistična fibroza. A z današnjim znanjem o človeški genetiki bi lahko izbirali tudi lastnosti, ki ne vplivajo na zdravje.
Leta 2009 je tako klinika za zdravljenje neplodnosti Fertility Institute v Los Angelesu bodočim staršem začela ponujati storitev, ki omogoča s pomočjo predimplantacijske genske diagnostike izbrati zarodke, ki bi imeli zaželeno barvo oči in las – recimo modre oči in svetle lase.
Pod hudimi kritikami strokovnjakov je ameriška klinika to storitev kmalu umaknila, vendar ostaja dejstvo, da bi bilo danes že mogoče izbirati zarodke glede na barvo oči in druge telesne lastnosti.
S predimplantacijsko gensko diagnostiko ni mogoče otroku dati nekaj, česar ni v genski zasnovi staršev, genski inženiring pa omogoča neposredno spreminjanje genov. Iz raziskav na živalih so tako znane številne modifikacije genov, ki omogočajo močno izboljšanje določenih lastnosti.
Raziskovalci iz Harvardske medicinske šole (Harvard Medical School) so leta 1999 z genskim inženiringom denimo ustvarili »schwarzenegerske miške«, ki so imele večjo mišično maso, genetiki iz ameriškega Salkovega inštituta pa leta 2004 še maratonske miške, ki so bile telesno veliko bolj vzdržljive.
Če so lahko to lahko naredili pri miškah, bi zelo verjetno lahko enako pri ljudeh. Podobno so znanstveniki v poznih 90-ih pri miškah odkrili gen, ki je povezan s spominom, in ustvarili miške s spremenjenim genom, ki so imele izboljšan spomin in sposobnost za učenje. Čeprav znanstveniki genski inženiring že desetletja uspešno uporabljajo na živalih, pa zaradi etičnih ovir praktično še niso preizkušali na ljudeh.
Da bi bilo to tehnologijo mogoče uporabiti tudi na človeških zarodkih, so leta 2007 pokazali raziskovalci iz newyorške Cornellove univerze, ki so ustvarili prvi gensko spremenjen človeški zarodek, ki je vseboval gen meduze. Za konec pa lahko omenimo še to, da so na svetu že ljudje, za katere bi lahko rekli, da so gensko spremenjeni. Leta 2001 so raziskovalci iz ameriškega Inštituta za reproduktivno medicino in znanost St. Barnabas namreč sporočili, da so uspešno omogočili rojstvo otrok, ki so imeli spremenjeno naravno gensko zasnovo.
V jajčeca žensk, ki so imele težave s plodnostjo, so namreč vstavili del vsebine jajčec zdravih žensk, v katerem je bil tudi majhen delec genskega načrta. Na ta način spočeti otroci imajo sedaj v sebi majhen delček genskega zapisa, ki ne izvira od njihove biološke mame, ampak od neke druge ženske. Lahko bi celo rekli, da imajo dve genski materi. Dejstvo je, da ni več pravo vprašanje, ali bi lahko izboljšali gensko zasnovo ljudi, ampak, ali si to upamo in lahko dovolimo?
Kako bi se v tem primeru spremenil naš svet, lahko samo ugibamo.
Prisluhnite tudi intervjuju. Gost oddaje je prof. dr. Radovan Komel z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani:
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov