Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Potovanje skozi čas

26.04.2012


Potovanje v času že od vekomaj buri človeško domišljijo. Če bi le lahko odpotovali v preteklost in popravili svoje napake ali pa skočili v prihodnost in si zapisali dobitno številko loterijskega žreba – kako navidezno sanjsko bi lahko bilo življenje časovnega popotnika.

A zdi se, da so to samo pobožne želje, ki jih zakoni časa in prostora v tem vesolju ne dopuščajo. Kolikor vemo, še nikomur ni uspelo zavrteti časa nazaj ali naprej.

Po mnenju slavnega britanskega fizika Stephena Hawkinga je najboljši dokaz za to, da je potovanje v času nemogoče, to, da med nami ni turistov iz prihodnosti. Če bi namreč bilo potovanje v času izvedljivo in bi ga ljudje v prihodnosti odkrili, potem bi morali biti med nami danes popotniki, ki so šli na izlet v preteklost.

A najsi bo ideja o časovnih skokih še tako nemogoča, si fiziki vseeno ne morejo pomagati, da ne bi o njej resno razmišljali in v svojih enačbah iskali skrite predore v preteklost in prihodnost. In tako se v njihovih glavah vsake toliko časa pojavi kakšna ideja o tem, kako bi lahko prelisičili navidezno trdno zacementirane zakone časa in odprli prepovedana vrata v preteklost ali prihodnost.

Prvi, ki je v fizikalnih zakonih našel časovno luknjo, je bil genialni avstrijski matematik Kurt Gödel. Ta je leta 1949 v Einsteinovih enačbah teorije relativnosti odkril, da bi bilo časovno potovanje mogoče, če bi se naše vesolje vrtelo.

Vrtenje vesolja bi namreč ustvarjalo časovne zanke, ki bi odpirale pot v preteklost ali prihodnost. V tem primeru bi bilo celotno vesolje nekakšen časovni stroj. A žal vse dosedanje meritve in raziskave kažejo, da se naše vesolje ne vrti, ampak lepo ždi pri miru, torej Gödelove časovne zanke v tem vesolju najbrž ne obstajajo.

Še bolj zanimiv pa je predlog, ki ga je leta 1988 predstavil ameriški teoretični fizik Kip Thorne. Thorne je predpostavil obstoj t.i. črvin v prostor-času, ki so nekakšen portal v preteklost ali prihodnost. Po mnenju nekaterih znanstvenikov, kot je Stephen Hawking, tovrstne črvine niso samo zanimiva teoretična iznajdba, ampak tudi dejansko obstajajo.

Obstajale naj bi vsepovsod okrog nas, vendar so žal premajhne, da bi jih lahko videli ali zaznali. V podmikroskopskim svetu, še dosti manjšem kot sami atomi, naj bi se črvine nenehno spontano pojavljale in izginjale in za kratke trenutke odpirale vrata v času.

Žal so te črvine velike samo miljardinko-triljoninko triljoninko centimetra, daleč premajhne, da bi lahko skoznje potoval kakšen atom, kaj šele človek. A nekateri znanstveniki verjamejo, da bi nekoč lahko ujeli takšno črvino, jo povečali ter s tem ustvarili pravcati časovni stroj.

Edina težava pri tem je, da bi pri tem potrebovali eksotično materijo z negativno energijo. Do danes še nihče ni videl ali dokazal, da bi takšna nenavadna materija res obstajala, zato časovni stroj iz črvine za zdaj še ostaja v sferi znanstvene-fantastike.

Rotirajoče vesolje in črvine pa niso edina teoretična pot do časovnih skokov. V zadnjih desetletjih so fiziki predlagali še precej drugih scenarijev, ki odpirajo portale v času od t.i. golih črnih lukenj, do asimetrično zvitih membran, ki jih predvideva teorija strun.

Če je namreč verjeti priznanemu nemškemu fiziku Heinrich Päsu, je v primeru, da ima naše vesolje več dimenzij, kot samo običajne štiri, kot napoveduje špekulativna teorija strun, potem je mogoče pod določenimi pogoji preko dodatnih dimenzij tudi potovati v času.

Spet drugi, kot je ruski matematik Igor Volovich, pa pravijo, da smo ljudje mogoče že izdelali prvi časovni stroj. Imenoval naj bi se veliki hadronski trkalnik, ki stoji v švicarskem raziskovalnem središču CERN.

Po Volovichovem mnenju ta največji pospeševalnik delcev na svetu pri silovitem zaletavanju delcev ustvarja tudi časovne luknje, ki osnovne delce pošilja na potovanje v času. Volovich zato verjame, da bi lahko dokaz, da je časovno potovanje mogoče, našli v prihodnjih letih v podzemnih predorih CERN-a.

A kljub vsem obetajočim teoretičnim možnostim časovnega popotovanja, pa še vedno obstaja nekaj velikih fizikalno-filozofskih ovir. Ena od najbolj očitnih je t.i. »paradoks dedka«, ki pravi, da bi lahko časovni popotnik skočil v preteklost in ubil svojega dedka, s čimer bi preprečil svoje rojstvo.

To bi povzročilo paradoks, ki bi ga bilo težko razrešiti, razen če v tej realnosti ne obstajajo vzporedna vesolja ali kaj podobnega. Ta in drugi paradoksi, ki jih povzroča časovno popotovanje, so navedli Stephena Hawkinga v to, da je razglasil t.i. domnevo kronološke zaščite, ki predpostavlja, da je naše vesolje narejeno tako, da potovanje v času v njem ni mogoče.

Odgovor na vprašanje, ali je mogoče potovati v času torej še ni dokončen, zato je zaželeno, da če kdaj srečate kakšnega turista iz prihodnosti, da ga napotite tudi do najbližjega fizika.

———

INTERVJU


Prof. Heinrich Päs s Tehniške univerze v Dortmundu je že bil naš gost v oddaji o tahionih. Je avtor knjige Die perfekte Welle(Popolni val) o nevrtinih, dodatnih dimenzijah in potovanju skozi čas. Prihodnje leto bo v založbi Harvard University Press izšel tudi angleški prevod.

Nazadnje ko sva govorila o eksperimentu OPERA in novici, da tahioni morda potujejo hitreje kot svetloba, ste rekli, da ste vznemirjeni in hkrati skepitični. Podobno jaz razmišljam o potovanju skozi čas. Je to resna znanstvena tema ali bolj domena teoretičnih špekulacij in znanstvene fantastike?

Da, to je res nekoliko eksotična tema, vendar pa se številni znanstveniki z njo vseeno ukvarjajo. To je sicer teoretična špekulacija, ampak je na drugi strani resna. Obstajajo resni znanstveniki, ki svoj čas posvečajo vprašanju, ali je potovanje skozi čas mogoče ali ne. Torej so to resne raziskave, a špekulativne v tem smislu, da rezultatov teh teorij ta trenutek še ni mogoče eksperimentalno preveriti. Kljub temu pa lahko iz teh raziskav že danes poglabljamo svoje razumevanje o samem konceptu časa, Einsteinovi teoriji relativnosti in kvantni gravitaciji.

Katera od teoretičnih idej za potovanje v času je po vašem najbolj obetajoča? So mogoče to t.i. črvine ali pa dodatne dimenzije v teoriji strun?

To je težko presoditi. Dodatne dimenzije niso tako zelo različne od črvin, saj imajo določene lastnosti. Dodatne dimenzije se lahko obnašajo popolnoma krotko in ne dovoljujejo potovanja v času, če pa so zvite na določen način, potem so podobne črvinam in imajo podobne lastnosti. Imajo tudi nekaj prednosti pred črvinami v tem smislu, da za zdaj še nihče ni videl črvine, torej so, če obstajajo, najbrž daleč proč, medtem ko se dodatne dimenzije mogoče skrivajo že za naslednjim vogalom. Prav tako nekateri problemi, ki so povezani s prostorom in časom pri črvinah, kot je potreba po eksotični materiji in energiji, v primeru dodatnih dimenzij niso tako žgoči.

Nam lahko na razumljiv način pojasnite, kako bi bilo mogoče skozi črvine potovati v času?

Torej, v osnovi črvina predstavlja povezavo oziroma bližnjico med dvema točkama v prostoru, ki sta ločeni z veliko razdaljo. Ker v Einsteinovi teoriji posebne relativnosti koncept sočasnosti ni jasno opredeljen, lahko v primeru dveh dogodkov, ki sta ločena z veliko razdaljo v prostoru, obrnemo časovni vrstni red teh dveh dogodkov. Se pravi, če bi skočili v črvino, bi vas oseba, ki bi vas opazovala, videla, da ste iz črvine na drugem koncu iztopili še preden ste skočili notri. Torej bi bilo to resnično potovanje v času, naredili bi krog v prostoru, v času pa bi prispeli, preden ste štartali.

Bi lahko v bližnji prihodnosti tudi dokazali, da je mogoče potovati v času? Nekateri verjamejo, da bi takšne eksperimente naredili v švicarskem CERN-u?

Odvisno je od tega, kako bi lahko ustvarili to zanko v prostoru in času. Če bi bilo to prek dodatne dimenzije, potem bi bilo v pomoč, če bi lahko pripravili delce, ki lahko potujejo v to dodatno dimenzijo. Osebno sem pred časom skupaj s Tomom Weilerjem iz univerze Vanderbilt predlagal, da bi lahko za to uporabili nevtrine, ki bi lahko ubrali bližnjico čez prostor in čas in tako na cilj prispeli, preden so začeli potovanje. Podobno je Tom Weiler predlagal, da bi v Cernu lahko nekako našli način, da bi ustvarili eksotične gostote energije, s katerimi bi upognili prostor inčas in s tem ustvarili časovni stroj. Same črvine bi lahko iskali tudi v vesolju. Torej, odvisno od tega, kakšen časovni stroj iščete, so potem načini, kako jih eksperimentalno testirati. Vsi ti testi so zahtevni in bodo izvedljivi mogoče nekoč v prihodnosti.

Ali verjamete, da bomo ljudje kdaj v prihodnosti lahko končno zgradili časovni stroj? Med drugim bi kaj takšnega vodilo do resnih zapletov, kot je na primer »paradoks dedka«.

V kvantni fiziki obstajajo ideje, da bi lahko realnost zapolnjevali vzporedni svetovi. Pri tem se ob vsakem dogodku zgodijo vse potencialne možnosti, ki se odvijejo sočasno v paralelnih vesoljih. To se sicer sliši zelo eksotično, če pa na to pogledate bolj resno, potem je to najmanj kontradiktorna interpretacija kvantne fizike. Če torej to vzamete resno, potem bi časovni potnik pri skoku v preteklost dejansko pristal v vzporednem vesolju, kjer bi lahko ubil svojega dedka, vendar to nanj ne bi imelo vpliva, saj bi dedek, ki živi v njegovem vesolju, ostal živ. S tem se torej izognemo temu paradoksu. Na drugi strani pa na primer pristopi h kvantni gravitaciji favorizirajo pogled, da sta čas in svobodna volja iluzija in da je vse, kar se zgodi, že določeno, torej se že po definiciji ne more zgoditi nič protislovnega.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Potovanje skozi čas

26.04.2012


Potovanje v času že od vekomaj buri človeško domišljijo. Če bi le lahko odpotovali v preteklost in popravili svoje napake ali pa skočili v prihodnost in si zapisali dobitno številko loterijskega žreba – kako navidezno sanjsko bi lahko bilo življenje časovnega popotnika.

A zdi se, da so to samo pobožne želje, ki jih zakoni časa in prostora v tem vesolju ne dopuščajo. Kolikor vemo, še nikomur ni uspelo zavrteti časa nazaj ali naprej.

Po mnenju slavnega britanskega fizika Stephena Hawkinga je najboljši dokaz za to, da je potovanje v času nemogoče, to, da med nami ni turistov iz prihodnosti. Če bi namreč bilo potovanje v času izvedljivo in bi ga ljudje v prihodnosti odkrili, potem bi morali biti med nami danes popotniki, ki so šli na izlet v preteklost.

A najsi bo ideja o časovnih skokih še tako nemogoča, si fiziki vseeno ne morejo pomagati, da ne bi o njej resno razmišljali in v svojih enačbah iskali skrite predore v preteklost in prihodnost. In tako se v njihovih glavah vsake toliko časa pojavi kakšna ideja o tem, kako bi lahko prelisičili navidezno trdno zacementirane zakone časa in odprli prepovedana vrata v preteklost ali prihodnost.

Prvi, ki je v fizikalnih zakonih našel časovno luknjo, je bil genialni avstrijski matematik Kurt Gödel. Ta je leta 1949 v Einsteinovih enačbah teorije relativnosti odkril, da bi bilo časovno potovanje mogoče, če bi se naše vesolje vrtelo.

Vrtenje vesolja bi namreč ustvarjalo časovne zanke, ki bi odpirale pot v preteklost ali prihodnost. V tem primeru bi bilo celotno vesolje nekakšen časovni stroj. A žal vse dosedanje meritve in raziskave kažejo, da se naše vesolje ne vrti, ampak lepo ždi pri miru, torej Gödelove časovne zanke v tem vesolju najbrž ne obstajajo.

Še bolj zanimiv pa je predlog, ki ga je leta 1988 predstavil ameriški teoretični fizik Kip Thorne. Thorne je predpostavil obstoj t.i. črvin v prostor-času, ki so nekakšen portal v preteklost ali prihodnost. Po mnenju nekaterih znanstvenikov, kot je Stephen Hawking, tovrstne črvine niso samo zanimiva teoretična iznajdba, ampak tudi dejansko obstajajo.

Obstajale naj bi vsepovsod okrog nas, vendar so žal premajhne, da bi jih lahko videli ali zaznali. V podmikroskopskim svetu, še dosti manjšem kot sami atomi, naj bi se črvine nenehno spontano pojavljale in izginjale in za kratke trenutke odpirale vrata v času.

Žal so te črvine velike samo miljardinko-triljoninko triljoninko centimetra, daleč premajhne, da bi lahko skoznje potoval kakšen atom, kaj šele človek. A nekateri znanstveniki verjamejo, da bi nekoč lahko ujeli takšno črvino, jo povečali ter s tem ustvarili pravcati časovni stroj.

Edina težava pri tem je, da bi pri tem potrebovali eksotično materijo z negativno energijo. Do danes še nihče ni videl ali dokazal, da bi takšna nenavadna materija res obstajala, zato časovni stroj iz črvine za zdaj še ostaja v sferi znanstvene-fantastike.

Rotirajoče vesolje in črvine pa niso edina teoretična pot do časovnih skokov. V zadnjih desetletjih so fiziki predlagali še precej drugih scenarijev, ki odpirajo portale v času od t.i. golih črnih lukenj, do asimetrično zvitih membran, ki jih predvideva teorija strun.

Če je namreč verjeti priznanemu nemškemu fiziku Heinrich Päsu, je v primeru, da ima naše vesolje več dimenzij, kot samo običajne štiri, kot napoveduje špekulativna teorija strun, potem je mogoče pod določenimi pogoji preko dodatnih dimenzij tudi potovati v času.

Spet drugi, kot je ruski matematik Igor Volovich, pa pravijo, da smo ljudje mogoče že izdelali prvi časovni stroj. Imenoval naj bi se veliki hadronski trkalnik, ki stoji v švicarskem raziskovalnem središču CERN.

Po Volovichovem mnenju ta največji pospeševalnik delcev na svetu pri silovitem zaletavanju delcev ustvarja tudi časovne luknje, ki osnovne delce pošilja na potovanje v času. Volovich zato verjame, da bi lahko dokaz, da je časovno potovanje mogoče, našli v prihodnjih letih v podzemnih predorih CERN-a.

A kljub vsem obetajočim teoretičnim možnostim časovnega popotovanja, pa še vedno obstaja nekaj velikih fizikalno-filozofskih ovir. Ena od najbolj očitnih je t.i. »paradoks dedka«, ki pravi, da bi lahko časovni popotnik skočil v preteklost in ubil svojega dedka, s čimer bi preprečil svoje rojstvo.

To bi povzročilo paradoks, ki bi ga bilo težko razrešiti, razen če v tej realnosti ne obstajajo vzporedna vesolja ali kaj podobnega. Ta in drugi paradoksi, ki jih povzroča časovno popotovanje, so navedli Stephena Hawkinga v to, da je razglasil t.i. domnevo kronološke zaščite, ki predpostavlja, da je naše vesolje narejeno tako, da potovanje v času v njem ni mogoče.

Odgovor na vprašanje, ali je mogoče potovati v času torej še ni dokončen, zato je zaželeno, da če kdaj srečate kakšnega turista iz prihodnosti, da ga napotite tudi do najbližjega fizika.

———

INTERVJU


Prof. Heinrich Päs s Tehniške univerze v Dortmundu je že bil naš gost v oddaji o tahionih. Je avtor knjige Die perfekte Welle(Popolni val) o nevrtinih, dodatnih dimenzijah in potovanju skozi čas. Prihodnje leto bo v založbi Harvard University Press izšel tudi angleški prevod.

Nazadnje ko sva govorila o eksperimentu OPERA in novici, da tahioni morda potujejo hitreje kot svetloba, ste rekli, da ste vznemirjeni in hkrati skepitični. Podobno jaz razmišljam o potovanju skozi čas. Je to resna znanstvena tema ali bolj domena teoretičnih špekulacij in znanstvene fantastike?

Da, to je res nekoliko eksotična tema, vendar pa se številni znanstveniki z njo vseeno ukvarjajo. To je sicer teoretična špekulacija, ampak je na drugi strani resna. Obstajajo resni znanstveniki, ki svoj čas posvečajo vprašanju, ali je potovanje skozi čas mogoče ali ne. Torej so to resne raziskave, a špekulativne v tem smislu, da rezultatov teh teorij ta trenutek še ni mogoče eksperimentalno preveriti. Kljub temu pa lahko iz teh raziskav že danes poglabljamo svoje razumevanje o samem konceptu časa, Einsteinovi teoriji relativnosti in kvantni gravitaciji.

Katera od teoretičnih idej za potovanje v času je po vašem najbolj obetajoča? So mogoče to t.i. črvine ali pa dodatne dimenzije v teoriji strun?

To je težko presoditi. Dodatne dimenzije niso tako zelo različne od črvin, saj imajo določene lastnosti. Dodatne dimenzije se lahko obnašajo popolnoma krotko in ne dovoljujejo potovanja v času, če pa so zvite na določen način, potem so podobne črvinam in imajo podobne lastnosti. Imajo tudi nekaj prednosti pred črvinami v tem smislu, da za zdaj še nihče ni videl črvine, torej so, če obstajajo, najbrž daleč proč, medtem ko se dodatne dimenzije mogoče skrivajo že za naslednjim vogalom. Prav tako nekateri problemi, ki so povezani s prostorom in časom pri črvinah, kot je potreba po eksotični materiji in energiji, v primeru dodatnih dimenzij niso tako žgoči.

Nam lahko na razumljiv način pojasnite, kako bi bilo mogoče skozi črvine potovati v času?

Torej, v osnovi črvina predstavlja povezavo oziroma bližnjico med dvema točkama v prostoru, ki sta ločeni z veliko razdaljo. Ker v Einsteinovi teoriji posebne relativnosti koncept sočasnosti ni jasno opredeljen, lahko v primeru dveh dogodkov, ki sta ločena z veliko razdaljo v prostoru, obrnemo časovni vrstni red teh dveh dogodkov. Se pravi, če bi skočili v črvino, bi vas oseba, ki bi vas opazovala, videla, da ste iz črvine na drugem koncu iztopili še preden ste skočili notri. Torej bi bilo to resnično potovanje v času, naredili bi krog v prostoru, v času pa bi prispeli, preden ste štartali.

Bi lahko v bližnji prihodnosti tudi dokazali, da je mogoče potovati v času? Nekateri verjamejo, da bi takšne eksperimente naredili v švicarskem CERN-u?

Odvisno je od tega, kako bi lahko ustvarili to zanko v prostoru in času. Če bi bilo to prek dodatne dimenzije, potem bi bilo v pomoč, če bi lahko pripravili delce, ki lahko potujejo v to dodatno dimenzijo. Osebno sem pred časom skupaj s Tomom Weilerjem iz univerze Vanderbilt predlagal, da bi lahko za to uporabili nevtrine, ki bi lahko ubrali bližnjico čez prostor in čas in tako na cilj prispeli, preden so začeli potovanje. Podobno je Tom Weiler predlagal, da bi v Cernu lahko nekako našli način, da bi ustvarili eksotične gostote energije, s katerimi bi upognili prostor inčas in s tem ustvarili časovni stroj. Same črvine bi lahko iskali tudi v vesolju. Torej, odvisno od tega, kakšen časovni stroj iščete, so potem načini, kako jih eksperimentalno testirati. Vsi ti testi so zahtevni in bodo izvedljivi mogoče nekoč v prihodnosti.

Ali verjamete, da bomo ljudje kdaj v prihodnosti lahko končno zgradili časovni stroj? Med drugim bi kaj takšnega vodilo do resnih zapletov, kot je na primer »paradoks dedka«.

V kvantni fiziki obstajajo ideje, da bi lahko realnost zapolnjevali vzporedni svetovi. Pri tem se ob vsakem dogodku zgodijo vse potencialne možnosti, ki se odvijejo sočasno v paralelnih vesoljih. To se sicer sliši zelo eksotično, če pa na to pogledate bolj resno, potem je to najmanj kontradiktorna interpretacija kvantne fizike. Če torej to vzamete resno, potem bi časovni potnik pri skoku v preteklost dejansko pristal v vzporednem vesolju, kjer bi lahko ubil svojega dedka, vendar to nanj ne bi imelo vpliva, saj bi dedek, ki živi v njegovem vesolju, ostal živ. S tem se torej izognemo temu paradoksu. Na drugi strani pa na primer pristopi h kvantni gravitaciji favorizirajo pogled, da sta čas in svobodna volja iluzija in da je vse, kar se zgodi, že določeno, torej se že po definiciji ne more zgoditi nič protislovnega.


26.12.2013

Pogled na znanstveno leto 2013, gost dr. Marko Mikuž

Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.


19.12.2013

Lahko glive rešijo svet?

Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.


12.12.2013

Misija Gaia - Prof. Mark Cropper

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.11.2013

Skrivnost Silicijeve doline

Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.


21.11.2013

Skrivnost strel

Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.


14.11.2013

Aktivno Sonce - prof. Petr Heinzel

Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.


07.11.2013

Savanti - nenavadni briljantni um

Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.


31.10.2013

Tujerodne vrste

Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.


24.10.2013

Lov na Zemlji podobne planete

Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.


17.10.2013

Higgsov triler se nadaljuje

Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.


10.10.2013

Psihologija množic

Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.


03.10.2013

Umetna sinteza govora

Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”


26.09.2013

Fantastični proteinski tetraeder - gost prof. dr. Roman Jerala

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.06.2013

Utelešena kognicija - prof. dr. Benjamin K. Bergen

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.06.2013

Galaktična arheologija - Prof. Joss Bland-Hawthorn

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.06.2013

Mož, ki je dokazal, da vsega ni mogoče dokazati - prof. Andrej Bauer

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.06.2013

Bioplastika - dr. Andrej Kržan

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.05.2013

Temna energija - dr. Sean Carroll

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.05.2013

Vpliv dopinga na možgane, prof.dr. Gregor Majdič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.05.2013

Najbolj nenavadne stranpoti človeškega uma - prof. dr. Peter Pregelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 25 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov