Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.
"Ženska ovulira približno 450-krat v življenju, moški bi z enim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA."
Naravne sile evolucije še vedno oblikujejo človeštvo. Naš ustroj deluje na način, da bi imeli čim več potomcev, ki bodo čim bolj kakovostni. Z optimalno izbiro spolnega partnerja zagotovimo, da otrok nosi najboljše gene svojih staršev, s tem pa se vrsta nenehno prilagaja trenutnim razmeram. Selekcija deluje tako, da preživijo geni tistih, ki si z optimalno izbiro partnerja zagotovijo veliko dobrih potomcev. Običajno partnerja ne izberemo le zaradi sebe, ampak da bomo imeli z njim otroka. Selekcija, ki jo soustvarjamo, v bistvu odloča, ali bomo res preživeli.
Dr. Simona Kralj Fišer: “Ženske izbirajo moške glede na trajanje razmerja. Za kratke zveze izberejo tako imenovane ‘testosteronske dečke’.”#frekvencax
— Val 202 (@Val202) October 30, 2014
Pri večini primatov je moški spol bolj skoncentriran na parjenje, moški naj bi tudi pogosteje skočil čez plot. Biološko to lahko razložimo, da imajo moški močnejši spolni nagon in jim ni nujno vlagati energije in dobrin v potomstvo. A ženska ima v primerjavi z moškim prvič zelo redke spolne celice in veliko več vlaga v energijo in hranila, potrebna za potomce, poleg tega je še noseča, doji in je v bistvu tista, ki največ skrbi za otroka v zgodnjem času, zato je moški tisti, ki mora po mnenju dr. Simone Kralj Fišer tekmovati za žensko.
“Dejstvo je, da imajo ženske precej manj spolnih celic kot moški, ženska naj bi ovulirala približno 450-krat v življenju, moški pa naj bi pridelal približno 530 milijard spermijev, se pravi v enem samem izlivu je 60 milijonov semenčic. To pa pomeni, da bi moški z enim samim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA, če bi bile vse semenčice zdrave.”
– dr. Simona Kralj Fišer
Tu ves čas nastaja konflikt med moškim in žensko. Zato tako dobro služijo te pornografske revije in filmi in tako naprej, saj v bistvu izkoriščajo ta konflikt, da ima moški močnejši spolni nagon kot ženska in da ves čas teži k spolnosti.
In še nekaj besed o homoseksualnosti. Dokazano je, da je homoseksualnost do neke mere dedna, gensko pogojena. Pri ženskah homoseksualkah se je pokazalo, da zato, ker je bila koncentracija androgenov v nosečnosti njihovih mater višja. Pri moških je več razlag, nekatere so tudi privlečene za lase. Ena od razlag je, da se verjetno geni, ki kodirajo homoseksualnost, dedujejo z nekimi drugimi geni, ki so skupaj zelo pozitivni, se je homoseksualnost nekakšen stranski učinek.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.
"Ženska ovulira približno 450-krat v življenju, moški bi z enim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA."
Naravne sile evolucije še vedno oblikujejo človeštvo. Naš ustroj deluje na način, da bi imeli čim več potomcev, ki bodo čim bolj kakovostni. Z optimalno izbiro spolnega partnerja zagotovimo, da otrok nosi najboljše gene svojih staršev, s tem pa se vrsta nenehno prilagaja trenutnim razmeram. Selekcija deluje tako, da preživijo geni tistih, ki si z optimalno izbiro partnerja zagotovijo veliko dobrih potomcev. Običajno partnerja ne izberemo le zaradi sebe, ampak da bomo imeli z njim otroka. Selekcija, ki jo soustvarjamo, v bistvu odloča, ali bomo res preživeli.
Dr. Simona Kralj Fišer: “Ženske izbirajo moške glede na trajanje razmerja. Za kratke zveze izberejo tako imenovane ‘testosteronske dečke’.”#frekvencax
— Val 202 (@Val202) October 30, 2014
Pri večini primatov je moški spol bolj skoncentriran na parjenje, moški naj bi tudi pogosteje skočil čez plot. Biološko to lahko razložimo, da imajo moški močnejši spolni nagon in jim ni nujno vlagati energije in dobrin v potomstvo. A ženska ima v primerjavi z moškim prvič zelo redke spolne celice in veliko več vlaga v energijo in hranila, potrebna za potomce, poleg tega je še noseča, doji in je v bistvu tista, ki največ skrbi za otroka v zgodnjem času, zato je moški tisti, ki mora po mnenju dr. Simone Kralj Fišer tekmovati za žensko.
“Dejstvo je, da imajo ženske precej manj spolnih celic kot moški, ženska naj bi ovulirala približno 450-krat v življenju, moški pa naj bi pridelal približno 530 milijard spermijev, se pravi v enem samem izlivu je 60 milijonov semenčic. To pa pomeni, da bi moški z enim samim izlivom lahko oplodil vse ženske v ZDA, če bi bile vse semenčice zdrave.”
– dr. Simona Kralj Fišer
Tu ves čas nastaja konflikt med moškim in žensko. Zato tako dobro služijo te pornografske revije in filmi in tako naprej, saj v bistvu izkoriščajo ta konflikt, da ima moški močnejši spolni nagon kot ženska in da ves čas teži k spolnosti.
In še nekaj besed o homoseksualnosti. Dokazano je, da je homoseksualnost do neke mere dedna, gensko pogojena. Pri ženskah homoseksualkah se je pokazalo, da zato, ker je bila koncentracija androgenov v nosečnosti njihovih mater višja. Pri moških je več razlag, nekatere so tudi privlečene za lase. Ena od razlag je, da se verjetno geni, ki kodirajo homoseksualnost, dedujejo z nekimi drugimi geni, ki so skupaj zelo pozitivni, se je homoseksualnost nekakšen stranski učinek.
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Neveljaven email naslov