Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako se ljudje razlikujemo od živali

19.11.2014

Ljudje smo seveda kompleksna živa bitja z zelo jasno izdelanimi preživetvenimi modeli. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu?

Lahko potujemo v času in si predstavljamo alternativne situacije.

Ljudje smo seveda kompleksna živa bitja z zelo jasno izdelanimi preživetvenimi modeli. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu?

Večina strokovnjakov najpogosteje omenja našo sposobnost mišljenja in jezikovnega sporazumevanja, a to sta zelo abstraktni opredelitvi, ki bolj opisujeta stanje, kot pa pojasnjujeta, kako je do njega prišlo.

V knjigi The Gap: The Science of What Separates Us from Other Animals avstralski psiholog in raziskovalec primatov Thomas Suddendorf predstavi sodobne znanstvene teorije in raziskave o posebnostih ljudi v primerjavi z drugimi živimi bitji. Ko povzame bistvo vseh eksperimentov in spoznanj, do katerih je prišla sodobna znanost, presenetljivo zaključi, da nas od živali loči predvsem sposobnost, da lahko potujemo v času.

“Ena izmed takšnih sposobnosti je predstavljanje alternativnih situacij. Sposobni mo vživeti v to,  kaj bi se lahko zgodilo, če bi bile okoliščine drugačne, kot so v danem trenutku. Tako se lahko ljudje že vnaprej bolje pripravimo na nevarnosti, ki prežijo na nas, in se jim tudi izognemo, če presodimo, da bi bilo za nas tako bolje. Druga konkurenčna prednost človek je, da lahko naša videnja prihodnosti in preteklosti izmenjujemo, primerjamo in usklajujemo z drugimi. Izkušnje in dogodke iz preteklosti znamo interpretirati in iz njih narediti strategije za prihodnost.”

Pri hipotezi o potovanju v času Thomas Suddendorf nima v mislih časovnih strojev, kot jih poznamo iz znanstvenofantastičnih filmov, ampak sposobnost, da se vživimo v situacije, ki se ne dogajajo tu in zdaj. V mislih si lahko živo predstavljamo dogodke, ki so se, se še bodo ali se morda nikoli ne bodo zgodili. Značilnost ljudi, ki nas po Suddendorfu najbolj prepričljivo loči od živali, je, da se lahko v mislih premikamo v času in tako podoživljamo dogajanje v okoliščinah, ki jih trenutno v naši okolici ni.

 Sogovorniki:

Dr. Thomas Suddendorf, avstralski psiholog in raziskovalec primatov

Mojca Stojan Dolar, vedenjska ekologinja

Dr. Sašo Dolenc, fizik in strokovni sodelavec Frekvence X


Frekvenca X

685 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Kako se ljudje razlikujemo od živali

19.11.2014

Ljudje smo seveda kompleksna živa bitja z zelo jasno izdelanimi preživetvenimi modeli. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu?

Lahko potujemo v času in si predstavljamo alternativne situacije.

Ljudje smo seveda kompleksna živa bitja z zelo jasno izdelanimi preživetvenimi modeli. V nekaj tisočletjih hitrega razvoja smo ustvarili kompleksno civilizacijo, ki omogoča učinkovito globalno sodelovanje in hitro izmenjavo idej. A kaj konkretno je tista bistvena lastnost, ki nam je omogočila, da smo postali uspešnejši kot katera koli druga žival na planetu?

Večina strokovnjakov najpogosteje omenja našo sposobnost mišljenja in jezikovnega sporazumevanja, a to sta zelo abstraktni opredelitvi, ki bolj opisujeta stanje, kot pa pojasnjujeta, kako je do njega prišlo.

V knjigi The Gap: The Science of What Separates Us from Other Animals avstralski psiholog in raziskovalec primatov Thomas Suddendorf predstavi sodobne znanstvene teorije in raziskave o posebnostih ljudi v primerjavi z drugimi živimi bitji. Ko povzame bistvo vseh eksperimentov in spoznanj, do katerih je prišla sodobna znanost, presenetljivo zaključi, da nas od živali loči predvsem sposobnost, da lahko potujemo v času.

“Ena izmed takšnih sposobnosti je predstavljanje alternativnih situacij. Sposobni mo vživeti v to,  kaj bi se lahko zgodilo, če bi bile okoliščine drugačne, kot so v danem trenutku. Tako se lahko ljudje že vnaprej bolje pripravimo na nevarnosti, ki prežijo na nas, in se jim tudi izognemo, če presodimo, da bi bilo za nas tako bolje. Druga konkurenčna prednost človek je, da lahko naša videnja prihodnosti in preteklosti izmenjujemo, primerjamo in usklajujemo z drugimi. Izkušnje in dogodke iz preteklosti znamo interpretirati in iz njih narediti strategije za prihodnost.”

Pri hipotezi o potovanju v času Thomas Suddendorf nima v mislih časovnih strojev, kot jih poznamo iz znanstvenofantastičnih filmov, ampak sposobnost, da se vživimo v situacije, ki se ne dogajajo tu in zdaj. V mislih si lahko živo predstavljamo dogodke, ki so se, se še bodo ali se morda nikoli ne bodo zgodili. Značilnost ljudi, ki nas po Suddendorfu najbolj prepričljivo loči od živali, je, da se lahko v mislih premikamo v času in tako podoživljamo dogajanje v okoliščinah, ki jih trenutno v naši okolici ni.

 Sogovorniki:

Dr. Thomas Suddendorf, avstralski psiholog in raziskovalec primatov

Mojca Stojan Dolar, vedenjska ekologinja

Dr. Sašo Dolenc, fizik in strokovni sodelavec Frekvence X


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2010

Aktualne vesoljske raziskave

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.01.2010

Pomembna znanstvena odkritja in dosežki v letu 2009. Gost: Mišo Renko

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.12.2009

Kronika astronomskih dogodkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.12.2009

Geoinženiring. Gostja: Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.12.2009

Pot v vesolje postaja vse bolj zanimiva tudi za turiste

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.12.2009

Profesor doktor Michael J. Russell o nastanku življenja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.12.2009

Gost dr. Andrej Prša sodeluje tudi pri projektu teleskopa Kepler, ki je doslej našel vsaj 300 kandidatov za nove planete

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.11.2009

Veliki pok in nastanek vesolja. Gost: prof. dr. Joe Silk (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.11.2009

Obletnica misije Apollo 12 in forteanski pojavi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.11.2009

Branje misli. Gost: prof. dr. John-Dylan Haynes

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.11.2009

Prof. Ray Jayawardhana o iskanju morebitne Zemljine dvojčice

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.10.2009

Naslednja ledena doba. Gost: prof. dr. Thomas J Crowley (Univerza v Edinburghu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.10.2009

Slovenski fizik pri Nasi dr. Dušan Petrač komentira morebitni obstoj vode na Luni in siceršnje vesoljske obete človeštva

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.10.2009

Skrivnost neandertalcev

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.10.2009

Nova teorija o gibanju zvezd in nastanku galaksij, gost Rok Roškar

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.10.2009

Človek je še zelo mlada vrsta, gost profesor Nick Bostrom iz Univerze v Oxfordu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.09.2009

Pogovor z astronavtko Sunito Williams, novosti iz vesoljskih raziskav, o NLP

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.09.2009

Superprevodnost - so odkrili že pred približno stotimi leti, še vedno pa iščemo materiale, ki bi električni tok brez upora prevajali tudi pri sobni temperaturi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 33 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov