Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.

Futuristi napovedujejo, da bo do leta 2030 biotisk postal standardna medicinska praksa.

Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.

“Uporabljajo se posebni biotisalniki, biočrnila na osnovi živih celic, ki se po slojevitem tisku spojijo in nato tvorijo tkivo.”
– dr. Tadeja Muck, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo, NTF

Napovedi 3D biotiska so daljnosežne: biotisk ponuja možnosti za ustvarjanje in raziskovanje človeških tkiv, razvoj in testiranje zdravil ter medicinske opreme…

“Za testiranje medicinske opreme so do zdaj uporabljali živalska tkiva, ki pa se v marsičem razlikujejo od človeških. To je vzbujalo pomisleke o moralnosti tovrstnih preizkusov.”
– Tomohiro Kinoshita, Fasotec

Glavne sanje raziskovalcev na tem področju pa so, da bi nekoč z biotiskom ustvarjali nadomestne organe za bolnike, ki nujno potrebujejo presaditev, to je od ledvic do trebušne slinavke. Bionatisnjene organe bi izdelovali iz pacientovih celic, s čimer bi preprečili, da bi jih imunski sistem zavrnil. Pa bi lahko natisnili prav vse organe?

“Po moje za možgane to ne bo mogoče. Zelo težko bo vzpostaviti njihove funkcije. Obliko že lahko naredimo, toda funkcij se ne da poustvariti s 3D tiskom.”
– dr. Vitali Gorianov, univerza Southhampton

Do tega, da se bomo nekoč v celoti lahko natisnili je še precej daleč, ni pa to nemogoče, trdijo strokovnjaki.

Trenutno se približno 80 ekip v raziskovalnih institucijah po vsem svetu ukvarja s tiskanjem koščkov tkiva, od kože, hrustanca, krvnih žil, do jeter, pljuč in celo srca. Le peščica družb pa skuša proizvodnjo tkiv s pomočjo biotiska tudi tržiti.