Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.
Futuristi napovedujejo, da bo do leta 2030 biotisk postal standardna medicinska praksa.
Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.
“Uporabljajo se posebni biotisalniki, biočrnila na osnovi živih celic, ki se po slojevitem tisku spojijo in nato tvorijo tkivo.”
– dr. Tadeja Muck, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo, NTF
Napovedi 3D biotiska so daljnosežne: biotisk ponuja možnosti za ustvarjanje in raziskovanje človeških tkiv, razvoj in testiranje zdravil ter medicinske opreme…
“Za testiranje medicinske opreme so do zdaj uporabljali živalska tkiva, ki pa se v marsičem razlikujejo od človeških. To je vzbujalo pomisleke o moralnosti tovrstnih preizkusov.”
– Tomohiro Kinoshita, Fasotec
Glavne sanje raziskovalcev na tem področju pa so, da bi nekoč z biotiskom ustvarjali nadomestne organe za bolnike, ki nujno potrebujejo presaditev, to je od ledvic do trebušne slinavke. Bionatisnjene organe bi izdelovali iz pacientovih celic, s čimer bi preprečili, da bi jih imunski sistem zavrnil. Pa bi lahko natisnili prav vse organe?
“Po moje za možgane to ne bo mogoče. Zelo težko bo vzpostaviti njihove funkcije. Obliko že lahko naredimo, toda funkcij se ne da poustvariti s 3D tiskom.”
– dr. Vitali Gorianov, univerza Southhampton
Do tega, da se bomo nekoč v celoti lahko natisnili je še precej daleč, ni pa to nemogoče, trdijo strokovnjaki.
Trenutno se približno 80 ekip v raziskovalnih institucijah po vsem svetu ukvarja s tiskanjem koščkov tkiva, od kože, hrustanca, krvnih žil, do jeter, pljuč in celo srca. Le peščica družb pa skuša proizvodnjo tkiv s pomočjo biotiska tudi tržiti.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.
Futuristi napovedujejo, da bo do leta 2030 biotisk postal standardna medicinska praksa.
Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.
“Uporabljajo se posebni biotisalniki, biočrnila na osnovi živih celic, ki se po slojevitem tisku spojijo in nato tvorijo tkivo.”
– dr. Tadeja Muck, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo, NTF
Napovedi 3D biotiska so daljnosežne: biotisk ponuja možnosti za ustvarjanje in raziskovanje človeških tkiv, razvoj in testiranje zdravil ter medicinske opreme…
“Za testiranje medicinske opreme so do zdaj uporabljali živalska tkiva, ki pa se v marsičem razlikujejo od človeških. To je vzbujalo pomisleke o moralnosti tovrstnih preizkusov.”
– Tomohiro Kinoshita, Fasotec
Glavne sanje raziskovalcev na tem področju pa so, da bi nekoč z biotiskom ustvarjali nadomestne organe za bolnike, ki nujno potrebujejo presaditev, to je od ledvic do trebušne slinavke. Bionatisnjene organe bi izdelovali iz pacientovih celic, s čimer bi preprečili, da bi jih imunski sistem zavrnil. Pa bi lahko natisnili prav vse organe?
“Po moje za možgane to ne bo mogoče. Zelo težko bo vzpostaviti njihove funkcije. Obliko že lahko naredimo, toda funkcij se ne da poustvariti s 3D tiskom.”
– dr. Vitali Gorianov, univerza Southhampton
Do tega, da se bomo nekoč v celoti lahko natisnili je še precej daleč, ni pa to nemogoče, trdijo strokovnjaki.
Trenutno se približno 80 ekip v raziskovalnih institucijah po vsem svetu ukvarja s tiskanjem koščkov tkiva, od kože, hrustanca, krvnih žil, do jeter, pljuč in celo srca. Le peščica družb pa skuša proizvodnjo tkiv s pomočjo biotiska tudi tržiti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov