Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Potresi

14.05.2015

Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.

Kakšne sile delujejo ob silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje?

Na svetu se po podatki Urada za seizmologijo vsak dan zgodi več tisoč potresov magnitude 1-2, torej vsakih 87 sekund eden. Tistih večjih, torej z magnitudo od 7 do 7,9, pa je na leto le približno 18, magnitudo 8 pa preseže komaj eden. Potres, ki je 25. aprila stresel Nepal, je imel magnitudo 7,8. Torej toliko, kot še vsaj 17 drugih v minulem letu. A kako to, da je bil prav ta potres tako uničujoč?

O značilnostih potresov smo se pogovarjali z geofizikom dr. Jurijem Bajcem. 


Gore so se zmanjšale

Z analizo podatkov, pridobljenih s sateliti, so se v teh dneh ukvarjale številne ekipe geologov in tekmovale v tem, kdo bo sestavil bolj jasno razlago nastalega stanja. Med drugim smo poklicali v nemški Oberpfaffenhofen, kjer se nam je oglasil dr. Christian Minet.

“Ugotovili smo, da se je območje okrog Katmanduja zvišalo za približno 1,3 metre in se za približno dva metra pomaknilo proti jugu; gorske verige severneje od prestolnice, na primer Ganesh Himal in Langtang Himal, pa so se znižale od nekaj več kot pol metra do metra in pol.” – dr. Christian Minet

Enkrat gor, drugič dol

Tudi na drugi strani Atlantika, v Coloradu se je dr. Richard Briggs dokopal do podobnih ugotovitev.

“Na splošno lahko rečem, da se je najbolj znižala veriga Langtang, za več kot meter, veriga Anapurne, ki leži zahodneje, je utrpela manjše, nekaj-deset-centimetrske spremembe višine, še manjše, zgolj nekaj-centimetrske pa Mount Everest.” – dr. Richard Briggs

Briggs se posveča tudi zgodovini potresov v Himalaji. Kot pravi, je bil aprilski eden izmed najbolj silovitih v minulih stoletjih, še naprej pa naj bi se vrstili popotresni sunki z veliko magnitudo. Trajajo lahko še mesece, celo leta.

Christian Minet, isviews
Jurij Bajc, IPhO


Frekvenca X

683 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Potresi

14.05.2015

Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.

Kakšne sile delujejo ob silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje?

Na svetu se po podatki Urada za seizmologijo vsak dan zgodi več tisoč potresov magnitude 1-2, torej vsakih 87 sekund eden. Tistih večjih, torej z magnitudo od 7 do 7,9, pa je na leto le približno 18, magnitudo 8 pa preseže komaj eden. Potres, ki je 25. aprila stresel Nepal, je imel magnitudo 7,8. Torej toliko, kot še vsaj 17 drugih v minulem letu. A kako to, da je bil prav ta potres tako uničujoč?

O značilnostih potresov smo se pogovarjali z geofizikom dr. Jurijem Bajcem. 


Gore so se zmanjšale

Z analizo podatkov, pridobljenih s sateliti, so se v teh dneh ukvarjale številne ekipe geologov in tekmovale v tem, kdo bo sestavil bolj jasno razlago nastalega stanja. Med drugim smo poklicali v nemški Oberpfaffenhofen, kjer se nam je oglasil dr. Christian Minet.

“Ugotovili smo, da se je območje okrog Katmanduja zvišalo za približno 1,3 metre in se za približno dva metra pomaknilo proti jugu; gorske verige severneje od prestolnice, na primer Ganesh Himal in Langtang Himal, pa so se znižale od nekaj več kot pol metra do metra in pol.” – dr. Christian Minet

Enkrat gor, drugič dol

Tudi na drugi strani Atlantika, v Coloradu se je dr. Richard Briggs dokopal do podobnih ugotovitev.

“Na splošno lahko rečem, da se je najbolj znižala veriga Langtang, za več kot meter, veriga Anapurne, ki leži zahodneje, je utrpela manjše, nekaj-deset-centimetrske spremembe višine, še manjše, zgolj nekaj-centimetrske pa Mount Everest.” – dr. Richard Briggs

Briggs se posveča tudi zgodovini potresov v Himalaji. Kot pravi, je bil aprilski eden izmed najbolj silovitih v minulih stoletjih, še naprej pa naj bi se vrstili popotresni sunki z veliko magnitudo. Trajajo lahko še mesece, celo leta.

Christian Minet, isviews
Jurij Bajc, IPhO


03.06.2010

Genska terapija: gost prof. Borut Štrukelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.05.2010

Novi materiali: gost prof. Uiciro Mizutani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.05.2010

Slovenci nominirani za prestižno nagrado iz sintezne biologije

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.05.2010

Vakuum, gost prof. Simon Saunders

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.05.2010

Dewesoft - trboveljsko podjetje, kjer so pred desetimi leti začeli razvijati programsko opremo za najzahtevnejše tehnične meritve

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.04.2010

Supervulkani, gost prof. Stephen Self

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.04.2010

Frekvenca X: prof. dr. Anton Mavretič sodi med znanstvenike, ki so se v svetu uveljavili na področju astro fizike, predvsem elektronskih inštrumentov za merjenje vesoljskih parametrov. . .

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.04.2010

Ali je svobodna volja iluzija? Gost prof. Marcel Brass

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.04.2010

BIODIVERZITETA - kaj razumemo pod biodiverzitetno krizo, v čem narava v Sloveniji izstopa in kako raznoliki so živalski glasovi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.04.2010

Astrofiziki so ugotovili, da je imelo vesolje svoj začetek, pa bo doživelo tudi svoj konec? Kako in kdaj se bo torej končalo vesolje?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.03.2010

Iz kašnih globin vesolja prihajajo skrivnostni radijski valovi - Kaj pomeni odkritje super masivnih supernov - Sta dan in noč ob enakonočju res enako dolga

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.03.2010

Mikrobi, gost prof. Mike Wilson

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.03.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Viri energije na Zemlji in iskanje alternativ

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.03.2010

Fuzija in "garažna" sonca: gost prof. Tomaž Gyegjek

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.02.2010

O raketoplanu Endeavour, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel "sobo z razgledom", projektu "Življenje z zvezdo" in ukinitvi programa Constellation, ki je predvideval vrnitev Američanov na Luno do leta 2020

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.02.2010

Epigenetika: gostja prof. dr. Eva Jablonka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 32 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov