Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.
Kakšne sile delujejo ob silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje?
Na svetu se po podatki Urada za seizmologijo vsak dan zgodi več tisoč potresov magnitude 1-2, torej vsakih 87 sekund eden. Tistih večjih, torej z magnitudo od 7 do 7,9, pa je na leto le približno 18, magnitudo 8 pa preseže komaj eden. Potres, ki je 25. aprila stresel Nepal, je imel magnitudo 7,8. Torej toliko, kot še vsaj 17 drugih v minulem letu. A kako to, da je bil prav ta potres tako uničujoč?
O značilnostih potresov smo se pogovarjali z geofizikom dr. Jurijem Bajcem.
Z analizo podatkov, pridobljenih s sateliti, so se v teh dneh ukvarjale številne ekipe geologov in tekmovale v tem, kdo bo sestavil bolj jasno razlago nastalega stanja. Med drugim smo poklicali v nemški Oberpfaffenhofen, kjer se nam je oglasil dr. Christian Minet.
“Ugotovili smo, da se je območje okrog Katmanduja zvišalo za približno 1,3 metre in se za približno dva metra pomaknilo proti jugu; gorske verige severneje od prestolnice, na primer Ganesh Himal in Langtang Himal, pa so se znižale od nekaj več kot pol metra do metra in pol.” – dr. Christian Minet
Tudi na drugi strani Atlantika, v Coloradu se je dr. Richard Briggs dokopal do podobnih ugotovitev.
“Na splošno lahko rečem, da se je najbolj znižala veriga Langtang, za več kot meter, veriga Anapurne, ki leži zahodneje, je utrpela manjše, nekaj-deset-centimetrske spremembe višine, še manjše, zgolj nekaj-centimetrske pa Mount Everest.” – dr. Richard Briggs
Briggs se posveča tudi zgodovini potresov v Himalaji. Kot pravi, je bil aprilski eden izmed najbolj silovitih v minulih stoletjih, še naprej pa naj bi se vrstili popotresni sunki z veliko magnitudo. Trajajo lahko še mesece, celo leta.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.
Kakšne sile delujejo ob silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje?
Na svetu se po podatki Urada za seizmologijo vsak dan zgodi več tisoč potresov magnitude 1-2, torej vsakih 87 sekund eden. Tistih večjih, torej z magnitudo od 7 do 7,9, pa je na leto le približno 18, magnitudo 8 pa preseže komaj eden. Potres, ki je 25. aprila stresel Nepal, je imel magnitudo 7,8. Torej toliko, kot še vsaj 17 drugih v minulem letu. A kako to, da je bil prav ta potres tako uničujoč?
O značilnostih potresov smo se pogovarjali z geofizikom dr. Jurijem Bajcem.
Z analizo podatkov, pridobljenih s sateliti, so se v teh dneh ukvarjale številne ekipe geologov in tekmovale v tem, kdo bo sestavil bolj jasno razlago nastalega stanja. Med drugim smo poklicali v nemški Oberpfaffenhofen, kjer se nam je oglasil dr. Christian Minet.
“Ugotovili smo, da se je območje okrog Katmanduja zvišalo za približno 1,3 metre in se za približno dva metra pomaknilo proti jugu; gorske verige severneje od prestolnice, na primer Ganesh Himal in Langtang Himal, pa so se znižale od nekaj več kot pol metra do metra in pol.” – dr. Christian Minet
Tudi na drugi strani Atlantika, v Coloradu se je dr. Richard Briggs dokopal do podobnih ugotovitev.
“Na splošno lahko rečem, da se je najbolj znižala veriga Langtang, za več kot meter, veriga Anapurne, ki leži zahodneje, je utrpela manjše, nekaj-deset-centimetrske spremembe višine, še manjše, zgolj nekaj-centimetrske pa Mount Everest.” – dr. Richard Briggs
Briggs se posveča tudi zgodovini potresov v Himalaji. Kot pravi, je bil aprilski eden izmed najbolj silovitih v minulih stoletjih, še naprej pa naj bi se vrstili popotresni sunki z veliko magnitudo. Trajajo lahko še mesece, celo leta.
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov
