Razumevanje človeških možganov v znanosti predstavlja enega največjih izzivov 21. stoletja. Prav zato je Evropska komisija v začetku leta 2013 konzorciju partnerjev projekta Človeški možgani oziroma angleško »The Human Brain Project« namenila kar milijardo evrov za izdelavo podrobnega načrta delovanja človeških možganov in njegove računalniške simulacije. Projekt je največji evropski vložek v znanost v naslednjih 10 letih, kako napreduje, pa se bomo v četrtek popoldne pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem dr. Richardom Frackowiakom. V oddaji bomo namenili pozornost tudi najbolj vročim točkam na področju raziskav v nevroznanosti in kam raziskovalno merijo slovenski nevroznanstveniki. Več v Frekvenci X ta četrtek ob 17ih in 10 minut na Valu 202.

Evropa za projekt Človeški možgani v prihodnjih letih namenja milijardo evrov

Projekt Človeški možgani, The Human Brain Project, je največji evropski vložek v znanost v prihodnjih letih, kako napreduje, pa smo se pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem, dr. Richardom Frackowiakom.

“Prizadevamo si, da bi lahko dognali zdravstvene probleme sodobne družbe, povezane z živčevjem, od nevrodegenerativnih do psihičnih bolezni, ki so postale resnična težava, tudi med mladimi. Vse to našo družbo izjemno veliko stane. Od 700 do 800 milijard evrov na leto v Evropi!” – Richard Frackowiak

Prav zato so zelo motivirani za dognanje vzrokov, diagnostiko in zdravljenje teh bolezni. Možgani zelo zanimajo tudi področje računalništva. Sodobni superračunalniki so namreč energijsko izjemno potratni, proizvedejo zelo veliko toplote in za zdaj še vedno zavzamejo zelo veliko prostora.

“Možgani, ta majhna stvar v naši lobanji, pa tehtajo le kilogram in pol, si predstavljate? Na dan pa porabijo 200 kalorij, kar je enako energijski vrednosti nekaj banan.”

Možgani v računalniku?

In kakšen je pravzaprav cilj projekta Človeški možgani, Human Brain Project? Bomo na koncu res dobili delovni model, celo v računalnik prevedene možgane? »Pravzaprav ne gre ravno za delovni model, temveč bolj za načrt,«pravi Frackowiak, »namen vsega skupaj pa je razumeti, kako so sestavljeni naši možgani, kako delujejo na vsaki posamezni ravni.«

Najniže je, seveda, raven genov, sledi čisto drug svet, to so proteini, zatem pridemo do živčnih celic in zapletenih povezav med njimi ter na koncu do celotnih možganskih centrov, ki nadzorujejo funkcije: od osnovnih do kompleksnejših za nadzor mišljenja, čustev, komunikacije in tako naprej. Za zdaj vemo veliko o genih zaradi uspešnih odkritij na področju kemije, veliko manj pa je znanega o naslednji ravni, torej o obnašanju proteinov, o tem, kako vplivajo na živčne celice, kako se te med sabo povezujejo. Pravil na tej ravni še nismo čisto spoznali. S projektom Človeški možgani želijo torej zbrati rezultate raziskav, do katerih se je znanost dokopala v minulih desetletjih, in jih povezati. »S tem želimo doumeti pravila na vsaki od naštetih ravni in razumeti pot od gena do najvišjih funkcij. Čim više se bomo prebijali po ravneh, tem laže bo.«

“Nekaj, kar preprosto moramo storiti”

V projekt Človeški možgani je vključenih od 70 do 80 laboratorijev,  v njih deluje od 170 do 180 glavnih raziskovalcev. “Ob takih številkah projektu namenjena milijarda evrov v desetih letih niti ni tako zelo velika, sploh če jo primerjate z gromozansko vsoto, ki jo vsako leto zahteva zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni v Evropi. Menimo, da je tovrsten projekt nekaj, kar preprosto moramo storiti; napredek in vložena sredstva so tudi na drugih področjih tehnologije izjemno velika in nevroznanost vsekakor mora slediti temu,” poudarja Frackowiak.