Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
V Ljubljani zbrana smetana fizikov osnovnih delcev, med njimi tudi prof. Alan Guth in prof. John Ellis. Z direktorjem Cerna tudi o polnopravnem članstvu Slovenije.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ta teden poteka mednarodna konferenca visokih energij Lepton photon 2015, na kateri ugledna svetovna imena s področja fizike predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke. Skupno Slovenija gosti 200 vrhunskih fizikov.
Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij, ki so jo v prejšnjih letih gostile Švedska, Južna Koreja, Nemčija, Indija in Združene države Amerike, zato je Sloveniji še toliko bolj v čast, da se je znašla v krogu organizatoric, je povedal dr. Peter Križan iz lokalnega organizacijskega odbora.
“Fiziki smo zelo normalni ljudje. Veliko se dogovorimo v neformalnem druženju. Tudi sam sem že veliko projektov začel ravno na tovrstnih druženjih.”
Dr. Peter Križan
Fiziki ta teden v Ljubljani predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke, hkrati pa tudi načrte za bodoče raziskovanje na teh področjih. Gre za izredno živahno in propulzivno področje znanosti, ki je v minulih sedmih letih prineslo kar dve Nobelovi nagradi za fiziko, vsi skupaj pa si prizadevajo priti na sled nove fizike.
V Ljubljano je na svoj prvi uradni obisk prišel tudi generalni direktor Cerna Rolf Dieter Heuer. Kot je povedal v pogovoru za naš radio, je bil najpomembnejši dogodek v njegovem mandatu nedvomno odkritje Higgsovega bozona. Marsikdo se najverjetneje še vedno zelo dobro spomni objave odkritja julija leta 2012, ki jo je na tisoče ljudi spremljalo prek spleta. Peter Higgs je bil vidno ganjen, znanstveniki so v športnem duhu kot zmagovalci držali roke v zrak … Kakšni občutki so Heuerja prevevali takrat?
“Po predstavitvah, ko sem spet sedel, sem zares dojel, da smo ga res našli. Že ko smo se z vodjema obeh glavnih eksperimentov v Cernu nekaj tednov pred tem pogovarjali o odkritju, sem seveda vedel, da je res tam, da smo se vendarle dokopali do odkritja. Čisto zares pa sem se tega zavedel šele na predstavitvi. Zato sem takrat dejal: “Zdi sem mi, da ga imamo” … Sem pa tudi takoj dodal: “Toda kaj pravzaprav imamo?”
“Še vedno nismo vedeli natančno, kaj smo pravzaprav odkrili. Vedeli smo, da je to tisti ključni delec, ki daje maso vsem osnovnim delcem in ki je absolutno pomemben in ključen za naš obstoj. Ampak, ali je samo eden ali gre za celo družino? To je zdaj naš naslednji izziv. Ko sem tisti večer z letalom letel na nek drug pomemben dogodek, sem si počasi oddahnil in pomislil: “No, če lahko rečemo, da obstaja kak ključen trenutek v življenju generalnega direktorja Cerna, potem je to nedvomno ta.”
Higggsov bozon nekateri imenujejo tudi božji delec. Kako je dobil to ime? Ali sploh ima kakšno povezavo z bogom in religijo?
“Zgodba o nastanku tega imena je precej smešna. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko iz leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev, v kateri je dal velik poudarek temu izmuzljivemu delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle, Preklemani delec, pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala in da naj izpusti besedo damn. Knjiga je tako izšla z naslovom “The God Particle” in tako je nastalo ime božji delec. Prav nobene zveze nima z bogom.”
“To je pač delec. Zelo pomemben delec sicer, ampak obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi zato ni nič kaj všeč, a v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil.”
Vsa predavanja v živo prenašajo na spletni strani konferenci, še posebej veliko zanimanja je za nocojšnje predavanje ameriškega znanstvenika prof. Alana Gutha, legendarnega fizika in očeta inflacijske teorije vesolja.
Zgodba njegovega odkritja, ki bi prav lahko kmalu dobilo tudi Nobelovo nagrado, zveni skorajda filmsko. 6. decembra 1979 se je po celodnevnem delu v laboratoriju lotil še igranja z enačbami. In sredi noči prišel do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo. Njena osnovna ideja je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostotota vakuuma. Inflacijska teorija predstavlja zasuk v razumevanju vesolja.”
Alan Guth se je v svoji karieri ukvarjal s številnimi teoretičnimi problemi in za svoje delo prejel številne nagrade in odlikovanja. V Ljubljani bo predaval o tem, ali je naše vesolje le eno izmed številnih.
“Z inflacijsko teorijo lahko pojasnimo lastnosti našega vesolja in o tem bom govoril nocoj. Ena izmed možnih razlag znotraj teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed mnogih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Ena od pomembnih tem ob robu konference Lepton Foton pa je tudi vnovičen zagon za članstvo Slovenije v Cernu. V torek sta v zvezi s tem sestala generalni direktor Cerna Heuer in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Ministrica je bila po srečanju optimistična.
Da je res že čas za včlanitev je prepričan tudi Peter Križan. “Članstvo v Cernu je kulturna stvar, v Evropi so skoraj vse države članice, članstvo te v nekem smislu postavi na zemljevid.”
Generalnega direktorja Cerna Rolfa Dieterja Heuerja bomo v kratkem gostili v oddaji Nedeljski gost, fizik, oče inflacijske teorije Alan Guth, pa bo septembra gost naše oddaje Frekvenca X.
690 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
V Ljubljani zbrana smetana fizikov osnovnih delcev, med njimi tudi prof. Alan Guth in prof. John Ellis. Z direktorjem Cerna tudi o polnopravnem članstvu Slovenije.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ta teden poteka mednarodna konferenca visokih energij Lepton photon 2015, na kateri ugledna svetovna imena s področja fizike predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke. Skupno Slovenija gosti 200 vrhunskih fizikov.
Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij, ki so jo v prejšnjih letih gostile Švedska, Južna Koreja, Nemčija, Indija in Združene države Amerike, zato je Sloveniji še toliko bolj v čast, da se je znašla v krogu organizatoric, je povedal dr. Peter Križan iz lokalnega organizacijskega odbora.
“Fiziki smo zelo normalni ljudje. Veliko se dogovorimo v neformalnem druženju. Tudi sam sem že veliko projektov začel ravno na tovrstnih druženjih.”
Dr. Peter Križan
Fiziki ta teden v Ljubljani predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke, hkrati pa tudi načrte za bodoče raziskovanje na teh področjih. Gre za izredno živahno in propulzivno področje znanosti, ki je v minulih sedmih letih prineslo kar dve Nobelovi nagradi za fiziko, vsi skupaj pa si prizadevajo priti na sled nove fizike.
V Ljubljano je na svoj prvi uradni obisk prišel tudi generalni direktor Cerna Rolf Dieter Heuer. Kot je povedal v pogovoru za naš radio, je bil najpomembnejši dogodek v njegovem mandatu nedvomno odkritje Higgsovega bozona. Marsikdo se najverjetneje še vedno zelo dobro spomni objave odkritja julija leta 2012, ki jo je na tisoče ljudi spremljalo prek spleta. Peter Higgs je bil vidno ganjen, znanstveniki so v športnem duhu kot zmagovalci držali roke v zrak … Kakšni občutki so Heuerja prevevali takrat?
“Po predstavitvah, ko sem spet sedel, sem zares dojel, da smo ga res našli. Že ko smo se z vodjema obeh glavnih eksperimentov v Cernu nekaj tednov pred tem pogovarjali o odkritju, sem seveda vedel, da je res tam, da smo se vendarle dokopali do odkritja. Čisto zares pa sem se tega zavedel šele na predstavitvi. Zato sem takrat dejal: “Zdi sem mi, da ga imamo” … Sem pa tudi takoj dodal: “Toda kaj pravzaprav imamo?”
“Še vedno nismo vedeli natančno, kaj smo pravzaprav odkrili. Vedeli smo, da je to tisti ključni delec, ki daje maso vsem osnovnim delcem in ki je absolutno pomemben in ključen za naš obstoj. Ampak, ali je samo eden ali gre za celo družino? To je zdaj naš naslednji izziv. Ko sem tisti večer z letalom letel na nek drug pomemben dogodek, sem si počasi oddahnil in pomislil: “No, če lahko rečemo, da obstaja kak ključen trenutek v življenju generalnega direktorja Cerna, potem je to nedvomno ta.”
Higggsov bozon nekateri imenujejo tudi božji delec. Kako je dobil to ime? Ali sploh ima kakšno povezavo z bogom in religijo?
“Zgodba o nastanku tega imena je precej smešna. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko iz leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev, v kateri je dal velik poudarek temu izmuzljivemu delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle, Preklemani delec, pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala in da naj izpusti besedo damn. Knjiga je tako izšla z naslovom “The God Particle” in tako je nastalo ime božji delec. Prav nobene zveze nima z bogom.”
“To je pač delec. Zelo pomemben delec sicer, ampak obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi zato ni nič kaj všeč, a v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil.”
Vsa predavanja v živo prenašajo na spletni strani konferenci, še posebej veliko zanimanja je za nocojšnje predavanje ameriškega znanstvenika prof. Alana Gutha, legendarnega fizika in očeta inflacijske teorije vesolja.
Zgodba njegovega odkritja, ki bi prav lahko kmalu dobilo tudi Nobelovo nagrado, zveni skorajda filmsko. 6. decembra 1979 se je po celodnevnem delu v laboratoriju lotil še igranja z enačbami. In sredi noči prišel do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo. Njena osnovna ideja je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostotota vakuuma. Inflacijska teorija predstavlja zasuk v razumevanju vesolja.”
Alan Guth se je v svoji karieri ukvarjal s številnimi teoretičnimi problemi in za svoje delo prejel številne nagrade in odlikovanja. V Ljubljani bo predaval o tem, ali je naše vesolje le eno izmed številnih.
“Z inflacijsko teorijo lahko pojasnimo lastnosti našega vesolja in o tem bom govoril nocoj. Ena izmed možnih razlag znotraj teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed mnogih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Ena od pomembnih tem ob robu konference Lepton Foton pa je tudi vnovičen zagon za članstvo Slovenije v Cernu. V torek sta v zvezi s tem sestala generalni direktor Cerna Heuer in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Ministrica je bila po srečanju optimistična.
Da je res že čas za včlanitev je prepričan tudi Peter Križan. “Članstvo v Cernu je kulturna stvar, v Evropi so skoraj vse države članice, članstvo te v nekem smislu postavi na zemljevid.”
Generalnega direktorja Cerna Rolfa Dieterja Heuerja bomo v kratkem gostili v oddaji Nedeljski gost, fizik, oče inflacijske teorije Alan Guth, pa bo septembra gost naše oddaje Frekvenca X.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.
Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.
Neveljaven email naslov