Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane kakšnih 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire pa je še precej višja. Zato mora biti vse, kar pošiljamo v vesolje, lahko, hkrati pa sposobno kljubovati izjemnemu mrazu, vročini in vibracijam – predvsem pa mora delovati neverjetno natančno in zanesljivo.
Marsikatera zamisel ni uresničljiva brez razvoja novih naprav in materialov. Ko se ti izkažejo v vesolju, jih pogosto posvojimo tudi za zemeljsko uporabo. Prenosni računalnik, nesvetleč zaslon, igralna palica, baterijski vrtalnik, detektor dima, medicinska diagnostika na daljavo in animirana računalniška grafika so bili razviti za vesoljske raziskave. Pri teh je pogosto treba razviti materiale s čisto novimi lastnostmi ali uporabiti obstoječo tehnologijo na nov način.
O tem z zanimivima gostoma; dr. Marcosom Bavdažem in dr. Janezom Dolinškom.
Dr. Janez Dolinšek je Zoisov nagrajenec in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko, ki na Institutu Jožefa Stefana vodi program raziskav pametnih novih materialov z metodami magnetne resonance in dielektrične spektroskopije. Med novimi snovmi, ki so jih odkrili, je tudi kvazikristal, ki se v vakuumu vesolja ob dotiku ne zlepi z drugimi kovinskimi površinami; to večkrat lahko pomeni težave.
Dr. Marcos Bavdaž je naš rojak, ki pri Evropski vesoljski agenciji že vrsto let vodi oddelek za pripravo novih tehnologij za raziskovanje vesolja in robotska raziskovanja. Skupaj s sodelavci je patentiral zamisel, da bi polirane silicijeve plošče, ki jih na Zemlji uporabljamo za izdelavo elektronskih vezij, spojili v luknjičavo satovje, ki bi bilo najboljši zbiralnik rentgenske svetlobe doslej.
To načelo je bilo podlaga za pred nekaj meseci odobreno misijo Athena Evropske vesoljske agencije, ki stane dobro milijardo evrov in ki nam bo konec naslednjega desetletja odprla pogled na okolico črnih lukenj, naravo temne snovi in vroče vesolje, kakršno je bilo kmalu po začetku časa. Marcos Bavdaž je seveda tudi pravi sogovornik za vprašanja o industrijskem in raziskovalnem interesu razvoja novih materialov.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.
Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane kakšnih 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire pa je še precej višja. Zato mora biti vse, kar pošiljamo v vesolje, lahko, hkrati pa sposobno kljubovati izjemnemu mrazu, vročini in vibracijam – predvsem pa mora delovati neverjetno natančno in zanesljivo.
Marsikatera zamisel ni uresničljiva brez razvoja novih naprav in materialov. Ko se ti izkažejo v vesolju, jih pogosto posvojimo tudi za zemeljsko uporabo. Prenosni računalnik, nesvetleč zaslon, igralna palica, baterijski vrtalnik, detektor dima, medicinska diagnostika na daljavo in animirana računalniška grafika so bili razviti za vesoljske raziskave. Pri teh je pogosto treba razviti materiale s čisto novimi lastnostmi ali uporabiti obstoječo tehnologijo na nov način.
O tem z zanimivima gostoma; dr. Marcosom Bavdažem in dr. Janezom Dolinškom.
Dr. Janez Dolinšek je Zoisov nagrajenec in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko, ki na Institutu Jožefa Stefana vodi program raziskav pametnih novih materialov z metodami magnetne resonance in dielektrične spektroskopije. Med novimi snovmi, ki so jih odkrili, je tudi kvazikristal, ki se v vakuumu vesolja ob dotiku ne zlepi z drugimi kovinskimi površinami; to večkrat lahko pomeni težave.
Dr. Marcos Bavdaž je naš rojak, ki pri Evropski vesoljski agenciji že vrsto let vodi oddelek za pripravo novih tehnologij za raziskovanje vesolja in robotska raziskovanja. Skupaj s sodelavci je patentiral zamisel, da bi polirane silicijeve plošče, ki jih na Zemlji uporabljamo za izdelavo elektronskih vezij, spojili v luknjičavo satovje, ki bi bilo najboljši zbiralnik rentgenske svetlobe doslej.
To načelo je bilo podlaga za pred nekaj meseci odobreno misijo Athena Evropske vesoljske agencije, ki stane dobro milijardo evrov in ki nam bo konec naslednjega desetletja odprla pogled na okolico črnih lukenj, naravo temne snovi in vroče vesolje, kakršno je bilo kmalu po začetku časa. Marcos Bavdaž je seveda tudi pravi sogovornik za vprašanja o industrijskem in raziskovalnem interesu razvoja novih materialov.
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
Neveljaven email naslov