Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.

Znanstvenikovo delo je na uro ocenjeno manj kot mehanikovo

“Ob osamosvojitvi sem verjel, da bo znanost v Sloveniji samo še napredovala, žal pa ji namenjamo vedno manj sredstev in pozornosti,” pravi prof. dr. Vito Turk, ugledni biokemik, ki je v obdobju osamosvajanja aktivno propagiral Slovenijo v tujih znanstvenih krogih.

Prof. Turk zelo plastično ponazori, da je znanstvenikovo delo v Sloveniji ocenjeno na 36 evrov na uro (všteti so materialni stroški, plača, režija …), medtem ko avtomobilski servis v njegovi soseščini uro dela ocenjuje na 50 evrov.

“Nismo sicer tako dobri kot Peter Prevc, da bi se vedno povzpeli na zmagovalni oder, a mislim, da smo slovenski znanstveniki vendarle kar opazni. Mnogi pravijo, da smo veliko dosegli, nihče pa se ne vpraša, kaj bi lahko, če bi imeli boljše pogoje,” razmišlja dr. Martin Klanjšek, slovenski fizik mlajše generacije.

Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta?

Intervjuja v celoti:

Julij 1991: pismi podpore samostojni Sloveniji objavljeni v britanskem časopisu @Independent. pic.twitter.com/cAYOPTIdbs

— Luka Hvalc (@vahlc) December 23, 2015