Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Kako težko je izbrati in kaj vse vpliva na procese odločanja
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč?
Ameriški psiholog dr. Barry Schwartz je leta 2004 napisal knjigo Paradoks izbire, v kateri se je ukvarjal prav s tem problemom. Schwartz trdi, da je temeljna predpostavka zahodne družbe o izbiri napačna. To, da več izbire pomeni več svobode, več svobode pa večji blagor v družbi – je po Schwartzovem mnenju zgrešena logika, še posebej, ko jo potrošništvo privede do absurda.
Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl pravi, da bomo pri procesu izbire nenehno nezadovoljni, saj kapitalizem temelji na tem, da ves čas iščemo nek objekt, ki bi nas vsaj začasno zadovoljiv. Ker ga ne najdem, iščemo vedno nove zadovoljitve. “Paradoksi izbire se kažejo tudi v naših zasebnih življenjih, na primer pri izbiri partnerja. Sigmund Freud je na zagato svojega prijatelja odgovoril zelo cinično. Ta ga je vprašal, katero izmed dveh žensk naj poroči. Freud mu je odgovoril, da kadar gre za majhne stvari v življenju, lahko dolgo tuhtamo. Ko pa gre za velike odločitve, jih moramo sprejeti v trenutku.”
Psihologi so v 90. letih začeli razvijati teorijo o omejeni količini samonadzora. Precej kontroverzna nadgradnja te teorije je izpeljava, zakaj revni često ostajajo revni. Ker imajo malo denarja, vsaka njihova odločitev terja precej preudarjanja in premišljevanja. Raziskovalci so pokazali, da ima revščina in s tem nenehno premišljevanje o financah enak vpliv na kognitivne sposobnosti kot za 13 točk nižji IQ ali prekrokana noč. Dean Spears z Univerze Princeton je to pokazal tudi v praksi. Revni Indijci, ki so morali pred testiranjem razmisliti, ali bi kupili milo ali ne, kar je zanje predstavljalo znaten del prihodka, so se nato na klasičnem testu samonadzora odrezali slabše. Njihovi možgani so se utrudili.
693 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Kako težko je izbrati in kaj vse vpliva na procese odločanja
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč?
Ameriški psiholog dr. Barry Schwartz je leta 2004 napisal knjigo Paradoks izbire, v kateri se je ukvarjal prav s tem problemom. Schwartz trdi, da je temeljna predpostavka zahodne družbe o izbiri napačna. To, da več izbire pomeni več svobode, več svobode pa večji blagor v družbi – je po Schwartzovem mnenju zgrešena logika, še posebej, ko jo potrošništvo privede do absurda.
Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl pravi, da bomo pri procesu izbire nenehno nezadovoljni, saj kapitalizem temelji na tem, da ves čas iščemo nek objekt, ki bi nas vsaj začasno zadovoljiv. Ker ga ne najdem, iščemo vedno nove zadovoljitve. “Paradoksi izbire se kažejo tudi v naših zasebnih življenjih, na primer pri izbiri partnerja. Sigmund Freud je na zagato svojega prijatelja odgovoril zelo cinično. Ta ga je vprašal, katero izmed dveh žensk naj poroči. Freud mu je odgovoril, da kadar gre za majhne stvari v življenju, lahko dolgo tuhtamo. Ko pa gre za velike odločitve, jih moramo sprejeti v trenutku.”
Psihologi so v 90. letih začeli razvijati teorijo o omejeni količini samonadzora. Precej kontroverzna nadgradnja te teorije je izpeljava, zakaj revni često ostajajo revni. Ker imajo malo denarja, vsaka njihova odločitev terja precej preudarjanja in premišljevanja. Raziskovalci so pokazali, da ima revščina in s tem nenehno premišljevanje o financah enak vpliv na kognitivne sposobnosti kot za 13 točk nižji IQ ali prekrokana noč. Dean Spears z Univerze Princeton je to pokazal tudi v praksi. Revni Indijci, ki so morali pred testiranjem razmisliti, ali bi kupili milo ali ne, kar je zanje predstavljalo znaten del prihodka, so se nato na klasičnem testu samonadzora odrezali slabše. Njihovi možgani so se utrudili.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
Neveljaven email naslov