Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Revolucija v genetiki in obujen strah pred otroci po načrtu

11.02.2016

Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.

V genetiki se z bliskovitim korakom odvija revolucija, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in našo prihodnost. Zastavonoša te revolucije je nova tehnologija genetskega inženiringa, ki znanstvenikom omogoča, da na relativno enostaven način načrtno in po svoji želji spreminjajo genetsko zasnovo živih bitij, tudi ljudi.

Tehnologija se imenuje CRISPR, raziskovalci pa jo opisujejo s superlativi, kot so »neverjetna, osupljiva in daljnosežna«. CRISPR je kratica za angleško poimenovanje »clustered regularly interspaced short palindromic repeats«, najbolj prestižne znanstvene revije pa so dognanja v zvezi z njo uvrstile med najbolj ključne znanstvene zgodbe prejšnjega leta.

Raziskovalci pravijo, da je metoda CRISPR revolucionarna zato, ker je enostavna, natančna, ugodna in zanesljiva. Znanstvenikom omogoča, da precej preprosto odstranijo, vstavijo ali spremenijo točno določen gen katerega koli živega bitja – bakterije, rastline, živali in celo človeka.

Metode niso izumili znanstveniki. Že davno pred njimi so jo iznašle bakterije. »To tehniko bi najbolje opisal kot imunski sistem bakterij, s katerim se zavarujejo pred virusi,« je pojasnil profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, na katerem prav tako uporabljajo to tehniko.

»Precej časa ni bilo jasno, kakšna je vloga tega. Naposled so spoznali, da je tarča DNK. Veliki ‘požar’ sta sprožili aplikacija te tehnike na sesalske celice in ugotovitev,  da lahko s tem cepijo kateri koli gen. Izkazalo se je da deluje v katerem koli mehanizmu, da je izjemno uporabno orodje.« – dr. Roman Jerala

Genska terapija – da, kaj pa genski inženiring?

Dosedanje metode genskega inženiringa so bile nerodne, drage, nezanesljive in se v praksi niso dobro obnesle. Če so raziskovalci hoteli v organizem vstaviti nov gen, pri tem pogosto niso mogli vplivati na to, na katero mesto se bo gen vrinil v celotnem DNK-ju organizma, to pa je lahko imelo hude posledice. Tako je pri genskih terapijah na ljudeh obstajala nevarnost, da bi sprožile raka, kar se je v preteklosti tudi že zgodilo. V nekaj letih, odkar so razvili CRISPR, so raziskovalci z njegovo pomočjo že ustvarili policijske pse z več mišicami, živino brez rogov in mini pujse za domače ljubljenčke.

Drugi velik potencial metode CRISPR raziskovalci vidijo v novi dobi genske terapije. »Pri genski terapiji zdravimo somatske celice. Bistvo je, da se sprememb ne prenaša na prihodnje generacije. Če pa se igramo z oplojenimi jajčeci, se to prenaša na prihodnje generacije,« je ponazorila dr. Maja Čemažar, ki skupaj z našim naslednjim sogovornikom dr. Gregorjem Seršo dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

»Embrionalno gensko zdravljenje je zelo učinkovito, a če poseg ni natančen, bodo imele to nenatančnost vse ostale celice. Za zdaj so dovoljeni poskusi na embriih, starih do 14 dni, ko že lahko govorimo o zametkih živčevja. Od takrat naprej to ni več le skupek celic, ampak zametek bitja.« – dr. Radovan Komel

Takšen poseg v genetsko zasnovo pomeni, da bi dobili genetsko spremenjenega človeka, kar je močno etično sporno. Lani aprila so kitajski raziskovalci z univerze Sun Yat-sen v Guangzhouju objavili novico, da so to metodo uporabili prav za ta namen. Ta sporni poskus je naelektril ozračje in sprožili vročo razpravo o etičnosti in nevarnosti trajnega poseganja v genetsko zasnovo ljudi, saj bi to pomenilo, da bi se podali na pot »izdelovanja« t. i. otrok po načrtu. Še bolj pa je tema podžgala svetovno javnost, potem ko so poskuse na embriih s tehniko CRISPR pred nekdaj tedni odobrili tudi laboratoriju v Veliki Britaniji, in sicer raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan z Instituta Francis Crick, ki se ukvarja z zarodki in učinkovitostjo umetne oploditve pri neplodnih parih. Dr. Luca Lovrečić s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko v UKC Ljubljana je povedala:

 »Z metodo CRISPR želijo utišati gene, ki so najbolj aktivni v zgodnjem embrionalnem razvoju, in razjasniti mehanizme zgodnjega razvoja zarodkov ter izboljšali trenutni odstotek uspešnih umetnih oploditev.«- dr. Luca Lovrečić

Otroci po želji? Kaj in kdaj?

»Če bomo paru odpravili genetsko napako, bi že lahko govorili o otrocih po želji,« pravi dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Kakršno koli izboljševanje drugih lastnosti, ki niso povezane z zdravjem, pa za zdaj še ni sprejemljivo, poudarja, »to je ustvarjanje nove elitne rase, če mene vprašate, pa je seveda možno, da nekoč bo«.

»Mislim, da moramo biti previdnejši oziroma manj prestrašeni, da bi se to pojavilo nenadoma,« dodaja Lovrečičeva. »Genetika je sicer po Evropi dovolj dobro regulirana, a velikokrat se zasebnikov ne da regulirati, ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.« Večina znanstvenikov je po njenih besedah sicer visoko etičnih in ne bi dopustili rasti spremenjenega organizma.

»Mislim, da smo etično dovolj zavedni.« – Dr. Luca Lovrečič

»Koristno je, da sprejmemo dobre plati takšnih odkritij in se zavedamo njihovih potencialov. Tveganj pa ne moremo izključiti. A pot ni to, da si preprosto zatiskamo oči.« – Dr. Roman Jerala

Ob koncu najinega pogovora je dr. Jerala opozoril še na en vidik uporabe tehnike CRISPR. Zelo obetavna je njena aplikacija na nekatere živali, na primer komarje. Z njo bi lahko tudi oživljali izumrle vrste.

 


Frekvenca X

693 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Revolucija v genetiki in obujen strah pred otroci po načrtu

11.02.2016

Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.

V genetiki se z bliskovitim korakom odvija revolucija, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in našo prihodnost. Zastavonoša te revolucije je nova tehnologija genetskega inženiringa, ki znanstvenikom omogoča, da na relativno enostaven način načrtno in po svoji želji spreminjajo genetsko zasnovo živih bitij, tudi ljudi.

Tehnologija se imenuje CRISPR, raziskovalci pa jo opisujejo s superlativi, kot so »neverjetna, osupljiva in daljnosežna«. CRISPR je kratica za angleško poimenovanje »clustered regularly interspaced short palindromic repeats«, najbolj prestižne znanstvene revije pa so dognanja v zvezi z njo uvrstile med najbolj ključne znanstvene zgodbe prejšnjega leta.

Raziskovalci pravijo, da je metoda CRISPR revolucionarna zato, ker je enostavna, natančna, ugodna in zanesljiva. Znanstvenikom omogoča, da precej preprosto odstranijo, vstavijo ali spremenijo točno določen gen katerega koli živega bitja – bakterije, rastline, živali in celo človeka.

Metode niso izumili znanstveniki. Že davno pred njimi so jo iznašle bakterije. »To tehniko bi najbolje opisal kot imunski sistem bakterij, s katerim se zavarujejo pred virusi,« je pojasnil profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, na katerem prav tako uporabljajo to tehniko.

»Precej časa ni bilo jasno, kakšna je vloga tega. Naposled so spoznali, da je tarča DNK. Veliki ‘požar’ sta sprožili aplikacija te tehnike na sesalske celice in ugotovitev,  da lahko s tem cepijo kateri koli gen. Izkazalo se je da deluje v katerem koli mehanizmu, da je izjemno uporabno orodje.« – dr. Roman Jerala

Genska terapija – da, kaj pa genski inženiring?

Dosedanje metode genskega inženiringa so bile nerodne, drage, nezanesljive in se v praksi niso dobro obnesle. Če so raziskovalci hoteli v organizem vstaviti nov gen, pri tem pogosto niso mogli vplivati na to, na katero mesto se bo gen vrinil v celotnem DNK-ju organizma, to pa je lahko imelo hude posledice. Tako je pri genskih terapijah na ljudeh obstajala nevarnost, da bi sprožile raka, kar se je v preteklosti tudi že zgodilo. V nekaj letih, odkar so razvili CRISPR, so raziskovalci z njegovo pomočjo že ustvarili policijske pse z več mišicami, živino brez rogov in mini pujse za domače ljubljenčke.

Drugi velik potencial metode CRISPR raziskovalci vidijo v novi dobi genske terapije. »Pri genski terapiji zdravimo somatske celice. Bistvo je, da se sprememb ne prenaša na prihodnje generacije. Če pa se igramo z oplojenimi jajčeci, se to prenaša na prihodnje generacije,« je ponazorila dr. Maja Čemažar, ki skupaj z našim naslednjim sogovornikom dr. Gregorjem Seršo dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

»Embrionalno gensko zdravljenje je zelo učinkovito, a če poseg ni natančen, bodo imele to nenatančnost vse ostale celice. Za zdaj so dovoljeni poskusi na embriih, starih do 14 dni, ko že lahko govorimo o zametkih živčevja. Od takrat naprej to ni več le skupek celic, ampak zametek bitja.« – dr. Radovan Komel

Takšen poseg v genetsko zasnovo pomeni, da bi dobili genetsko spremenjenega človeka, kar je močno etično sporno. Lani aprila so kitajski raziskovalci z univerze Sun Yat-sen v Guangzhouju objavili novico, da so to metodo uporabili prav za ta namen. Ta sporni poskus je naelektril ozračje in sprožili vročo razpravo o etičnosti in nevarnosti trajnega poseganja v genetsko zasnovo ljudi, saj bi to pomenilo, da bi se podali na pot »izdelovanja« t. i. otrok po načrtu. Še bolj pa je tema podžgala svetovno javnost, potem ko so poskuse na embriih s tehniko CRISPR pred nekdaj tedni odobrili tudi laboratoriju v Veliki Britaniji, in sicer raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan z Instituta Francis Crick, ki se ukvarja z zarodki in učinkovitostjo umetne oploditve pri neplodnih parih. Dr. Luca Lovrečić s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko v UKC Ljubljana je povedala:

 »Z metodo CRISPR želijo utišati gene, ki so najbolj aktivni v zgodnjem embrionalnem razvoju, in razjasniti mehanizme zgodnjega razvoja zarodkov ter izboljšali trenutni odstotek uspešnih umetnih oploditev.«- dr. Luca Lovrečić

Otroci po želji? Kaj in kdaj?

»Če bomo paru odpravili genetsko napako, bi že lahko govorili o otrocih po želji,« pravi dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Kakršno koli izboljševanje drugih lastnosti, ki niso povezane z zdravjem, pa za zdaj še ni sprejemljivo, poudarja, »to je ustvarjanje nove elitne rase, če mene vprašate, pa je seveda možno, da nekoč bo«.

»Mislim, da moramo biti previdnejši oziroma manj prestrašeni, da bi se to pojavilo nenadoma,« dodaja Lovrečičeva. »Genetika je sicer po Evropi dovolj dobro regulirana, a velikokrat se zasebnikov ne da regulirati, ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.« Večina znanstvenikov je po njenih besedah sicer visoko etičnih in ne bi dopustili rasti spremenjenega organizma.

»Mislim, da smo etično dovolj zavedni.« – Dr. Luca Lovrečič

»Koristno je, da sprejmemo dobre plati takšnih odkritij in se zavedamo njihovih potencialov. Tveganj pa ne moremo izključiti. A pot ni to, da si preprosto zatiskamo oči.« – Dr. Roman Jerala

Ob koncu najinega pogovora je dr. Jerala opozoril še na en vidik uporabe tehnike CRISPR. Zelo obetavna je njena aplikacija na nekatere živali, na primer komarje. Z njo bi lahko tudi oživljali izumrle vrste.

 


22.09.2022

Mariša Gasparini, Kraljevi kolidž v Londonu: "Kardiologija je interdisciplinarna veda"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.


15.09.2022

Ajda Lotrič, Univerza Aalto na Finskem: "Na svetu še ni ladje, ki bi plula samo na vodik"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.


08.09.2022

Eva Turk, Univerza Jugovzhodne Norveške: "Opolnomočenje pacientov je ključno v javnem zdravstvu"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.


01.09.2022

Kako naše najmlajše navdušiti za znanost?

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.


20.07.2022

200 let od rojstva 'očeta genetike' Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


07.07.2022

Frank Close o izjemnem popotovanju do odkritja Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


23.06.2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


08.06.2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


03.06.2022

2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.06.2022

Carlo Rovelli: Čas kot tak v resnici ne obstaja

Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".


02.06.2022

Pogovor na OŠ Brinje

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.


02.06.2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.


02.06.2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.


26.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


19.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


Stran 6 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov