Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Kako je sredi Ljubljane nastal zametek kitajskega interneta in zakaj je v resnici propadlo slovensko računalniško podjetje
Bi lahko imeli danes v Sloveniji svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli.
Z nekaterimi vpletenimi raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Inženirji podjetja Iskra Delta so leta 1985 pod nadzorom tajnih služb noč in dan izdelovali in preizkušali sestavne dele računalniškega omrežja, s katerim so nameravali povezati policijske postaje desetih največjih kitajskih mest.
V Cankarjevem domu so sestavljali gradnike za postavitev enega najobsežnejših računalniških omrežij na svetu, ki bi ga danes poenostavljeno opisali kot nekakšen zametek kitajskega interneta. Delujoči sistem so slovenski računalniški strokovnjaki kmalu postavili na Kitajskem.
V trenutku, ko bi Iskra Delta lahko postala pomemben igralec na mednarodnem tehnološkem prizorišču, saj so imeli veliko naročil in razvojnih načrtov, žal ni imela podpore ne v stari jugoslovanski oblasti še manj pa v novi slovenski. Zato so jo kmalu razkosali, močan razvojni oddelek pa razpustili.
Epilog propada Iskre Delte se je začel z obiskom Mihaila Gorbačova marca 1988 v Ljubljani. Zgodbo direktorja Iskre Delte Janeza Škrubeja o tem, kako so mu tajne službe preprečile srečanje, celo z injekcijo, smo poskusili preveriti tudi pri gostiteljih in gostih odmevnega obiska v Ljubljani. Takrat najvišji slovenski partijski politik Milan Kučan, ki je sprejel Gorbačova in mu tudi razkazal Ljubljano z Iskrine stolpnice, ne želi komentirati navedb v knjigi Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo.
Obrnili smo se tudi na fundacijo Mihaila Gorbačova. Spraševali smo se, ali je sovjetsko delegacijo takrat res zanimala predvsem slovenska informacijska tehnologija. Gorbačovov tiskovni predstavnik je naši moskovski dopisnici sporočil, da se nekdanji predsednik Sovjetske zveze trenutno pripravlja na svojo 85-letnico, ki bo 2. marca, in da do takrat ne daje posebnih izjav in intervjujev.
"Ob obisku Gorbačova leta 1988 so me umaknili, vohun mi je dal injekcijo."
"Bili smo entuziasti in smo si veliko upali."
"Iskri Delti smo za testiranje dali v najem drugo preddverje Cankarjevega doma."
Zgodba o slovenskem računalniškem podjetju Iskra Delta je zagonetna in zagotovo večplastna. Dolgoletni direktor Janez Škrubej si je upal razkriti svojo resnico v knjigi, ki je izšla tudi na ameriškem trgu. Ob tej priložnosti ga je sprejel takratni ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomelli.
Na naših družabnih omrežjih je napoved oddaje zbudila precej zanimanja in tudi dvomov, češ da gre za umetno ustvarjen mit in da je bila Iskra Delta pravzaprav sporno podjetje, v katerem je vladal prevelik razkorak med inženirji in ambicijami vodstva, pri čemer takratna komunistična politika ni zmogla prave presoje.
Dejstvo je, da je bilo podjetje Iskra Delta fenomen svojega časa. Ali bi lahko danes imeli svojo Nokio, pa seveda ostaja zgolj hipotetično vprašanje.
684 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Kako je sredi Ljubljane nastal zametek kitajskega interneta in zakaj je v resnici propadlo slovensko računalniško podjetje
Bi lahko imeli danes v Sloveniji svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli.
Z nekaterimi vpletenimi raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Inženirji podjetja Iskra Delta so leta 1985 pod nadzorom tajnih služb noč in dan izdelovali in preizkušali sestavne dele računalniškega omrežja, s katerim so nameravali povezati policijske postaje desetih največjih kitajskih mest.
V Cankarjevem domu so sestavljali gradnike za postavitev enega najobsežnejših računalniških omrežij na svetu, ki bi ga danes poenostavljeno opisali kot nekakšen zametek kitajskega interneta. Delujoči sistem so slovenski računalniški strokovnjaki kmalu postavili na Kitajskem.
V trenutku, ko bi Iskra Delta lahko postala pomemben igralec na mednarodnem tehnološkem prizorišču, saj so imeli veliko naročil in razvojnih načrtov, žal ni imela podpore ne v stari jugoslovanski oblasti še manj pa v novi slovenski. Zato so jo kmalu razkosali, močan razvojni oddelek pa razpustili.
Epilog propada Iskre Delte se je začel z obiskom Mihaila Gorbačova marca 1988 v Ljubljani. Zgodbo direktorja Iskre Delte Janeza Škrubeja o tem, kako so mu tajne službe preprečile srečanje, celo z injekcijo, smo poskusili preveriti tudi pri gostiteljih in gostih odmevnega obiska v Ljubljani. Takrat najvišji slovenski partijski politik Milan Kučan, ki je sprejel Gorbačova in mu tudi razkazal Ljubljano z Iskrine stolpnice, ne želi komentirati navedb v knjigi Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo.
Obrnili smo se tudi na fundacijo Mihaila Gorbačova. Spraševali smo se, ali je sovjetsko delegacijo takrat res zanimala predvsem slovenska informacijska tehnologija. Gorbačovov tiskovni predstavnik je naši moskovski dopisnici sporočil, da se nekdanji predsednik Sovjetske zveze trenutno pripravlja na svojo 85-letnico, ki bo 2. marca, in da do takrat ne daje posebnih izjav in intervjujev.
"Ob obisku Gorbačova leta 1988 so me umaknili, vohun mi je dal injekcijo."
"Bili smo entuziasti in smo si veliko upali."
"Iskri Delti smo za testiranje dali v najem drugo preddverje Cankarjevega doma."
Zgodba o slovenskem računalniškem podjetju Iskra Delta je zagonetna in zagotovo večplastna. Dolgoletni direktor Janez Škrubej si je upal razkriti svojo resnico v knjigi, ki je izšla tudi na ameriškem trgu. Ob tej priložnosti ga je sprejel takratni ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomelli.
Na naših družabnih omrežjih je napoved oddaje zbudila precej zanimanja in tudi dvomov, češ da gre za umetno ustvarjen mit in da je bila Iskra Delta pravzaprav sporno podjetje, v katerem je vladal prevelik razkorak med inženirji in ambicijami vodstva, pri čemer takratna komunistična politika ni zmogla prave presoje.
Dejstvo je, da je bilo podjetje Iskra Delta fenomen svojega časa. Ali bi lahko danes imeli svojo Nokio, pa seveda ostaja zgolj hipotetično vprašanje.
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Neveljaven email naslov