Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
Bodo politiki razumeli robote?
Bo robotska prihodnost humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
“Roboti so že spremenili naša življenja. Se pa v Evropi tega ne zavedamo, na Japonskem imajo do robotov bolj oseben odnos. Potrebno pa je poudariti, da smo na področju osebnih, avtonomnih in humanoidnih robotov še vsaj 15 do 20 let od tega, da nam bodo lahko pomagali v vsakdanjem življenju.”
Dr. Markus Grebenstein
Dr. Markus Grebenstein je direktor uglednega nemškega inštituta za robotiko in mehatroniko DLR. Njegova ekipa se ukvarja predvsem z razvojem robotske roke, ki je ključni del razvoja robotov prihodnosti. Če bodo roboti res nekoč pomagali v bolnišnicah in pri negi starejših, bodo morali imeti veliko več občutka in finih gibov kot danes.
Profesor Bruno Siciliano o robokopih: “Stroji se ne znajo odločati v nepredvidljivih situacijah, kaj če bi namesto na sovražno vojsko naleteli na begunce? Stroj ubija brez premisleka. Pa vendarle, na koncu o uporabi neke tehnologije odločamo ljudje in politika.”
Profesor Bruno Siciliano dodaja, da je leto 2050 še zelo daleč. “Humanoidni roboti bodo s fizičnega vidika takrat zagotovo veliko bolj zmogljivi, vendar bodo težko konkurirali človeškim nogometašem. Šport je vendarle človeška inspiracija in tudi kreativnost, roboti bodo težko konkurenčni, še posebej pri ekipnih športih.”
Eden izmed najbolj pogostih predsodkov pri razvoju robotske tehnologije je tudi, da nas mora biti robotov strah. Če pomislimo, da bi že omenjeni ameriški robot Atlas postal oboroženi vojak, je morda strah celo upravičen.
Prof. Bruno Siciliano verjame v pametno odločitev politike: “Poglejte, tudi za prepoved kemijskega orožja se je dogovorilo večino držav.”
K temu gre dodati tudi zanimiv razmislek gostitelja okrogle mize, slovenskega robotika in direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča, ki je dejal, da “roboti ne bodo nikoli razumeli politike!”
Mi dodajamo upanje, da bodo robote in robotiko razumeli tudi politiki.
693 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
Bodo politiki razumeli robote?
Bo robotska prihodnost humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
“Roboti so že spremenili naša življenja. Se pa v Evropi tega ne zavedamo, na Japonskem imajo do robotov bolj oseben odnos. Potrebno pa je poudariti, da smo na področju osebnih, avtonomnih in humanoidnih robotov še vsaj 15 do 20 let od tega, da nam bodo lahko pomagali v vsakdanjem življenju.”
Dr. Markus Grebenstein
Dr. Markus Grebenstein je direktor uglednega nemškega inštituta za robotiko in mehatroniko DLR. Njegova ekipa se ukvarja predvsem z razvojem robotske roke, ki je ključni del razvoja robotov prihodnosti. Če bodo roboti res nekoč pomagali v bolnišnicah in pri negi starejših, bodo morali imeti veliko več občutka in finih gibov kot danes.
Profesor Bruno Siciliano o robokopih: “Stroji se ne znajo odločati v nepredvidljivih situacijah, kaj če bi namesto na sovražno vojsko naleteli na begunce? Stroj ubija brez premisleka. Pa vendarle, na koncu o uporabi neke tehnologije odločamo ljudje in politika.”
Profesor Bruno Siciliano dodaja, da je leto 2050 še zelo daleč. “Humanoidni roboti bodo s fizičnega vidika takrat zagotovo veliko bolj zmogljivi, vendar bodo težko konkurirali človeškim nogometašem. Šport je vendarle človeška inspiracija in tudi kreativnost, roboti bodo težko konkurenčni, še posebej pri ekipnih športih.”
Eden izmed najbolj pogostih predsodkov pri razvoju robotske tehnologije je tudi, da nas mora biti robotov strah. Če pomislimo, da bi že omenjeni ameriški robot Atlas postal oboroženi vojak, je morda strah celo upravičen.
Prof. Bruno Siciliano verjame v pametno odločitev politike: “Poglejte, tudi za prepoved kemijskega orožja se je dogovorilo večino držav.”
K temu gre dodati tudi zanimiv razmislek gostitelja okrogle mize, slovenskega robotika in direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča, ki je dejal, da “roboti ne bodo nikoli razumeli politike!”
Mi dodajamo upanje, da bodo robote in robotiko razumeli tudi politiki.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Neveljaven email naslov