Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

PODCAST: Sporazumvanje živali

12.05.2016

Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.

Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.

Se potem tudi njihov življenjski svet bistveno razlikuje od človeškega? – Tako kot ameriški filozof Thomas Nagel, se lahko tudi mi vprašamo, kako je biti netopir? – ali pač seveda katera druga žival. Vprašamo pa se lahko tudi, ali lahko živali sploh razumemo? V kolikšni meri se njihovo sporazumevanje razlikuje od človeške govorice?

*pogovor je v izvirniku

Z učenjem govorice se podrobno ukvarja dr. Irene Pepperberg, raziskovalka znamenitega ptiča Alexa oziroma ptičjega “Einsteina”. No, glede sorodnosti živalske in človeške govorice je dejala:

Ptice lahko povedo, kaj si želijo, lahko celo odgovarjajo na kompleksna vprašanja, denimo na vprašanje, kaj je enako in kaj je različno, kaj je večje in kaj je manjše. Ne zmorejo pa voditi kompleksnejšega pogovora o tem, kaj počnejo. – Irene Pepperberg, univerza v Harvardu

*V oddaji je uporabljen del iz filma To so gadi in del predavanja TEDx Caitlin O’Connell-Rodwell.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

PODCAST: Sporazumvanje živali

12.05.2016

Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.

Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.

Se potem tudi njihov življenjski svet bistveno razlikuje od človeškega? – Tako kot ameriški filozof Thomas Nagel, se lahko tudi mi vprašamo, kako je biti netopir? – ali pač seveda katera druga žival. Vprašamo pa se lahko tudi, ali lahko živali sploh razumemo? V kolikšni meri se njihovo sporazumevanje razlikuje od človeške govorice?

*pogovor je v izvirniku

Z učenjem govorice se podrobno ukvarja dr. Irene Pepperberg, raziskovalka znamenitega ptiča Alexa oziroma ptičjega “Einsteina”. No, glede sorodnosti živalske in človeške govorice je dejala:

Ptice lahko povedo, kaj si želijo, lahko celo odgovarjajo na kompleksna vprašanja, denimo na vprašanje, kaj je enako in kaj je različno, kaj je večje in kaj je manjše. Ne zmorejo pa voditi kompleksnejšega pogovora o tem, kaj počnejo. – Irene Pepperberg, univerza v Harvardu

*V oddaji je uporabljen del iz filma To so gadi in del predavanja TEDx Caitlin O’Connell-Rodwell.


19.05.2011

Umetna inteligenca, gost prof. Stuart Russell iz Univerze Berkley v Kaliforniji

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.05.2011

Daljinsko zaznavanje. Gost dr. Krištof Oštir

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.04.2011

Radioaktivnost: dr. Jim Smith (Univerza v Portsmouthu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.04.2011

Zakaj smo ljudje izvrstni bralci?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.04.2011

Megapotresi - prof. dr. Emile Okal

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.04.2011

50. obletnica prvega človeka v vesolju - gost Boris Bergant

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.03.2011

Hormonski motilci. Gost prof.dr. Gregor Majdič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.03.2011

Skrivnosti števila Pi, gost David H. Bailey

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.03.2011

Misija Planck - dr. Anna Gregorio

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.03.2011

Ali imajo živali zavest? Gost: Prof. Bernard Rollin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.03.2011

Nevarni črni labodi. Gost dr. Jernej Čopič.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.02.2011

10 let človeškega genoma

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.02.2011

Raziskave vesolja - novi materiali

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.02.2011

Učinek nocebo. Gost: prof. dr. Irving Kirsch (University of Hull).

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.02.2011

Zdravljenje z matičnimi celicami. Gost Gregor Majdič, izredni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in na Medicinski fakulteti v Mariboru.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.01.2011

Levičarji in desničarji. Gost Chris McManus. (University College v Londonu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.01.2011

Biologija strahu - gost prof. Joseph LeDoux

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.01.2011

Fantastična popotovanja živali - dr. Melissa Bowlin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.01.2011

Meteorologija - gostja doc.dr. Nedjeljka Žagar.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.12.2010

Kronobiologija in biološke ure. Gost Jay Dunlap

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 30 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov