Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V začetku maja se je v Bostonu za zaprtimi vrati zbrala druščina znanstvenikov, poslovnežev, etikov in predstavnikov vlade, ki so razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. Projekt se marsikomu zdi sporen, češ da bi lahko na tak način ustvarili ljudi z določenimi lastnostmi, mogoče ljudi, ki so rojeni in vzgojeni za vojake? Kdo bi imel za to dovoljenje, kdo lastništvo nad takimi bitji? Kako blizu temu, da bi lahko sintetizirali pravi človeški genom in kakšna vprašanja to odpira, ugotavljamo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.
Znanstveniki, etiki, poslovneži in politiki razpravljali o načrtu, s katerim bi v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom.
Genetika je zadnja desetletja ena najbolj hitro razvijajočih se znanstvenih disciplin in hkrati tudi ena najbolj kontroverznih in popularnih. Pred kratkim za javnost zaprto srečanje vrhunskih genetikov je zadnja močno odmevna novica.
Gosta v oddaji:
Marko Dolinar, Katedra za biokemijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani
Toni Pustovrh, Družbene študije o znanosti in tehnologiji, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Na začetku maja se je v ameriškem Bostonu na prestižni Univerzi Harvard sestala skrbno izbrana skupina okrog 150 ljudi, med katerimi so bili odlični znanstveniki, ki so se jim pridružili še poslovneži, etiki in predstavniki vlade. In kaj je bil razlog za to neobičajno srečanje?
Zbrani so na sestanku resno razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. To pomeni, da bi v laboratoriju iz kemikalij naredili sintetičen človeški genetski zapis, ki je zapisan na molekuli DNK.
Srečanje je prej simbolna poteza kot realna osnova. Trenutno je za nas velik že genom bakterije, pa je še vedno 1000-krat manjši od človeškega. Da bi sintetizirali genom človeka, kar je etično zelo sporno, bi morali imeli 1000-krat večje laboratorijske zmožnosti.
– dr. Marko Dolinar, FKKT
Človeški genetski zapis ali človeški genom predstavlja 23 parov različnih kromosomov, ki so v celoti sestavljeni iz 6 milijard genetskih črk na molekuli DNK. Zamisel o sintetičnem človeškem genomu torej pomeni, da želijo raziskovalci to molekulo DNK poustvariti v svojih laboratorijih.
Ideja ni povsem nova, prvi jo je leta 2012 predlagal futurist Andrew Hessel, vendar je bila tedaj bolj v domeni znanstvene fantastike. Cena in druge tehnične ovire so bile za kaj takšnega preprosto prevelike. A stanje se je v minulih nekaj letih zelo spremenilo in dramatičen napredek na področju sinteze umetnih DNK molekul je privedel do strmega padca cen tega početja. Še pred nekaj leti bi bila cena sintetičnega človeškega genoma okrog 12 milijard dolarjev, danes je le še 90 milijonov, s tem pa je dejanska uresničitev te zamisli bolj realna. “Če bi cena padala z enakim ciljem, bi v nekaj letih dosegli znesek 10 000 dolarjev za človeški genom,” je dodal Dolinar.
Profesor genetike na Harvard Medical School, George Church, ki je avtor omenjenega projekta in eden najbolj priznanih svetovnih genetikov, pravi, da je smisel te ideje predvsem v nadaljnjem spodbujanju napredka v tehnologiji sinteze DNK, obenem pa bo imel projekt številne koristi. Vendar pa nekateri drugi znanstveniki o potencialni koristnosti tega projekta niso tako prepričani in se jim zdi zelo sporen, predvsem z etičnega in moralnega vidika.
Drew Endy, priznan bioinženir iz ugledne Univerze Stanford, ki je zavrnil vabilo na bostonsko srečanje, je v kritičnem eseju zapisal, da si je v svetu, v katerem je človeško razmnoževanje že postalo tekmovalen trg, na katerem imajo človeška jajčeca, spermiji in zarodki svojo ceno, kaj zlahka predstavljati precej bolj nenavadne načine uporabe sposobnosti sinteze človeškega genoma. V skrajnem scenariju bi to recimo pomenilo, da bi lahko znanstveniki s sintetičnim genomom kasneje naredili tudi človeka brez staršev, se pravi nekakšnega »umetnega« človeka.
Pri tem se odpira razprava o izboljševanju človeka in posegu v večjo enakopravnost družbe. V sodobni kapitalistični družbi bi se lahko vprašali, kdo si to lahko privošči.
– dr. Toni Pustovrh, FDV
In če premislek o tem, da bi dedni zapis ustvarili kar v laboratorijih, še stopnjujemo, trčimo ob vprašanje intelektualne zaščite. Kaj bi se zgodilo, če bi neko podjetje dobilo patent nad čim takim?
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V začetku maja se je v Bostonu za zaprtimi vrati zbrala druščina znanstvenikov, poslovnežev, etikov in predstavnikov vlade, ki so razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. Projekt se marsikomu zdi sporen, češ da bi lahko na tak način ustvarili ljudi z določenimi lastnostmi, mogoče ljudi, ki so rojeni in vzgojeni za vojake? Kdo bi imel za to dovoljenje, kdo lastništvo nad takimi bitji? Kako blizu temu, da bi lahko sintetizirali pravi človeški genom in kakšna vprašanja to odpira, ugotavljamo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.
Znanstveniki, etiki, poslovneži in politiki razpravljali o načrtu, s katerim bi v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom.
Genetika je zadnja desetletja ena najbolj hitro razvijajočih se znanstvenih disciplin in hkrati tudi ena najbolj kontroverznih in popularnih. Pred kratkim za javnost zaprto srečanje vrhunskih genetikov je zadnja močno odmevna novica.
Gosta v oddaji:
Marko Dolinar, Katedra za biokemijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani
Toni Pustovrh, Družbene študije o znanosti in tehnologiji, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Na začetku maja se je v ameriškem Bostonu na prestižni Univerzi Harvard sestala skrbno izbrana skupina okrog 150 ljudi, med katerimi so bili odlični znanstveniki, ki so se jim pridružili še poslovneži, etiki in predstavniki vlade. In kaj je bil razlog za to neobičajno srečanje?
Zbrani so na sestanku resno razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. To pomeni, da bi v laboratoriju iz kemikalij naredili sintetičen človeški genetski zapis, ki je zapisan na molekuli DNK.
Srečanje je prej simbolna poteza kot realna osnova. Trenutno je za nas velik že genom bakterije, pa je še vedno 1000-krat manjši od človeškega. Da bi sintetizirali genom človeka, kar je etično zelo sporno, bi morali imeli 1000-krat večje laboratorijske zmožnosti.
– dr. Marko Dolinar, FKKT
Človeški genetski zapis ali človeški genom predstavlja 23 parov različnih kromosomov, ki so v celoti sestavljeni iz 6 milijard genetskih črk na molekuli DNK. Zamisel o sintetičnem človeškem genomu torej pomeni, da želijo raziskovalci to molekulo DNK poustvariti v svojih laboratorijih.
Ideja ni povsem nova, prvi jo je leta 2012 predlagal futurist Andrew Hessel, vendar je bila tedaj bolj v domeni znanstvene fantastike. Cena in druge tehnične ovire so bile za kaj takšnega preprosto prevelike. A stanje se je v minulih nekaj letih zelo spremenilo in dramatičen napredek na področju sinteze umetnih DNK molekul je privedel do strmega padca cen tega početja. Še pred nekaj leti bi bila cena sintetičnega človeškega genoma okrog 12 milijard dolarjev, danes je le še 90 milijonov, s tem pa je dejanska uresničitev te zamisli bolj realna. “Če bi cena padala z enakim ciljem, bi v nekaj letih dosegli znesek 10 000 dolarjev za človeški genom,” je dodal Dolinar.
Profesor genetike na Harvard Medical School, George Church, ki je avtor omenjenega projekta in eden najbolj priznanih svetovnih genetikov, pravi, da je smisel te ideje predvsem v nadaljnjem spodbujanju napredka v tehnologiji sinteze DNK, obenem pa bo imel projekt številne koristi. Vendar pa nekateri drugi znanstveniki o potencialni koristnosti tega projekta niso tako prepričani in se jim zdi zelo sporen, predvsem z etičnega in moralnega vidika.
Drew Endy, priznan bioinženir iz ugledne Univerze Stanford, ki je zavrnil vabilo na bostonsko srečanje, je v kritičnem eseju zapisal, da si je v svetu, v katerem je človeško razmnoževanje že postalo tekmovalen trg, na katerem imajo človeška jajčeca, spermiji in zarodki svojo ceno, kaj zlahka predstavljati precej bolj nenavadne načine uporabe sposobnosti sinteze človeškega genoma. V skrajnem scenariju bi to recimo pomenilo, da bi lahko znanstveniki s sintetičnim genomom kasneje naredili tudi človeka brez staršev, se pravi nekakšnega »umetnega« človeka.
Pri tem se odpira razprava o izboljševanju človeka in posegu v večjo enakopravnost družbe. V sodobni kapitalistični družbi bi se lahko vprašali, kdo si to lahko privošči.
– dr. Toni Pustovrh, FDV
In če premislek o tem, da bi dedni zapis ustvarili kar v laboratorijih, še stopnjujemo, trčimo ob vprašanje intelektualne zaščite. Kaj bi se zgodilo, če bi neko podjetje dobilo patent nad čim takim?
Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.
Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.
Prvomajska Frekvenca X je nekoliko drugačna. Pogovarjali smo se s štirimi znanstveniki z različnih raziskovalnih področij o tem, kakšen je njihov delavnik in kako sami pojmujejo delo. Programer, sociologinja, kemik in upokojeni profesor fizike. Kot pravijo, delo med znanstveniki še zdaleč ni le fizikalna količina. Vse po vrsti pa do dela v znanosti združuje velika strast, zaradi česar lahko postanejo prebedene noči pogost sopotnik.
V reviji Science je pred dvema tednoma izšel članek znanstvenikov iz Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan, v katerem so ti poročali o odkritju “skritega” kvantnega stanja. Do njega so se dokopali z močnim in izjemno kratkim laserskim sunkom, dolgim le tretjino milijoninke milijardinke sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh. Je torej dokaz, da so tovrstna stanja mogoča, odpira pa tudi raziskave skritih stanj v različnih sistemih, vse od vzporednega vesolja do novih elementarnih delcev in novih oblik kondenziranega materije.
Večno življenje ali vsaj daljši odlog smrti je želja marsikoga. Tako močna, da so se nekateri pripravljeni celo zamrzniti v upanju, da jih bo znanost v prihodnosti lahko obudila nazaj v življenje. Dobrodošli v znanost krionike, ki je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, ki lahko, da jih bodo izumili ali pa tudi ne. Kakšna je prihodnost tega na prvi pogled morda celo strašljivega koncepta? Naš gost je eden največjih poznavalcev krionike Ben Best, ki se je že pred dvajsetimi leti odločil za zamrznitev.
Tokrat znova zremo v nebo, od koder izvirajo radijski valovi, ki drugače kot valovi, prek katerih nas poslušate, prihajajo iz vesolja. Pogovarjali smo se z Michaelom Garrettom, profesorjem radioastronomije na Univerzi v Leidnu in direktorjem nizozemskega instituta za radijsko astronomijo ASTRON.
Številne raziskave zadnja leta dokazujejo, da se moški in ženske ne razlikujemo le v obliki in delovanju spolnih organov, temveč so razlike veliko večje in jih lahko najdemo skoraj v vseh tkivih in organih v našem telesu, tudi v delovanju jeter. Gre za organ, ki je zelo pomemben pri zaščiti našega organizma, pri odstranjevanju vsega, kar lahko v našem telesu deluje kot strup. Naše telo kot taka prepoznava tudi vsa zdravila, ki jih jemljemo in jih iz organizma odstranjujejo prav naša jetra. Koliko je za današnjo medicino pomembno spoznanje, da tudi zdravila prepoznavajo spol, med drugim sprašujemo prof.dr. Gregorja Majdiča, ki je bil gost tokratne oddaje Frekvenca X.
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Neveljaven email naslov