Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.
“To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic
Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.
“Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.
Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.
Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.
“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”
ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE
Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.
680 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.
“To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic
Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.
“Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.
Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.
Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.
“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”
ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE
Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.
Znanstveniki se zadnja leta navdušujejo nad osupljivimi sposobnostmi in prezrtim pomenom biološke molekule, za katero je veljalo, da igra v delovanju naših celic stransko vlogo. Drobcene molekule, ki so sprožile pravo renesanso v genetiki, obenem pa obljubljajo tudi napredek v medicini, slišijo na ime ribonukleinske kisline ali krajše RNK. Če vam je ta kratica znana, je to zato, ker imajo podobno ime kot njihova veliko bolj slavna sorodnica – kraljeva molekula DNK.
O enem najslavnejših genijev 20-ega stoletja, ki je postavil temelje moderni fiziki, Albertu Einsteinu, ste bržkone že veliko slišali, v tokratni oddaji pa odstiramo tisto razsežnost njegovega življenja, ki je javnosti manj znana. Einstein je v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju živel in deloval v tesni navezi s svojo ženo, prav tako matematičarko in fizičarko – Milevo Marić, rojeno v bližini Novega Sada.
O enem najslavnejših genijev 20-ega stoletja, ki je postavil temelje moderni fiziki, Albertu Einsteinu, ste bržkone že veliko slišali, v tokratni oddaji pa odstiramo tisto razsežnost njegovega življenja, ki je javnosti manj znana. Einstein je v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju živel in deloval v tesni navezi s svojo ženo, prav tako matematičarko in fizičarko – Milevo Marić, rojeno v bližini Novega Sada.
Tokrat o prihodnosti vesoljskih raziskav, ki postajajo vse bolj vznemirljive in zanimive. Tehnologija namreč zelo napreduje, zasuki so nepričakovani in zelo uspešni. Frekvenca X s prof. Dr. Tomažem Zwittrom in Mijo Škrabec Arbanas.
Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Zanima nas predvsem, ali sta tehnologija in znanost že dovolj razviti, da bi bilo mogoče presaditev mitohondrijev uporabiti v klinični praksi; katere genetske bolezni bi bilo mogoče s tem preprečiti, kako pogoste so te bolezni in kako je z etičnimi vprašanji ter pomisleki? Naš gost je prof. Doug Turnbull z univerze v Newcastlu.
Raziskovalci na univerzi Penn so mišim preprečili naravno spanje in so jim simulirali spalni ritem. Rezultati so pokazali, da so miši že po treh dneh izgubile 25 odstotkov nevronov, ki so zadolženi za pozornost. Profesorica Sigrid Veasey meni, da se podoben učinek lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki delajo v izmenskem delu.
Leta 2008 so v neki Sibirski jami odkrili ostanke človečnjakov, ki so sobivali z neandertalci in se pomešali v našo vrsto. Poimenovali so jih po jami. Zdaj so to – Denisovani. Ko je predhodnik človeka zapustil Afriko, so na Zemlji tako živele vsaj štiri vrste človečnjakov. Kaj pomeni odkritje nove vrste, bo razložil dr. Bence Viola z Inštituta Maxa Plancka.
Izbruhi žarkov gama se - gledano statistično - pojavljajo enkrat na dan, verjetnost, da bi se zgodili v naši galaksiji, pa je precej majhna, kar je dobro, saj bi tako močna eksplozija relativno blizu nas lahko poškodovala zgornje plasti atmosfere in uničila ozonsko plast, kar bi gotovo negativno vplivalo na življenje na Zemlji. Gre za najmočnejše eksplozije v vesolju po velikem poku. Teh spektakularnih dogodkov pred dvajsetimi leti niti približno nismo razumeli, zdaj pa se slika sestavlja. Nov pogled v območje nastanka izbruhov in na razumevanje, kaj se dogaja v samem izvoru izbruha sevanja gama, je odkrila raziskava, pri kateri sodeluje tudi mladi astrofizik dr. Drejc Kopač, gost tokratne Frekvence X.
Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.
Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.
Prvomajska Frekvenca X je nekoliko drugačna. Pogovarjali smo se s štirimi znanstveniki z različnih raziskovalnih področij o tem, kakšen je njihov delavnik in kako sami pojmujejo delo. Programer, sociologinja, kemik in upokojeni profesor fizike. Kot pravijo, delo med znanstveniki še zdaleč ni le fizikalna količina. Vse po vrsti pa do dela v znanosti združuje velika strast, zaradi česar lahko postanejo prebedene noči pogost sopotnik.
V reviji Science je pred dvema tednoma izšel članek znanstvenikov iz Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan, v katerem so ti poročali o odkritju “skritega” kvantnega stanja. Do njega so se dokopali z močnim in izjemno kratkim laserskim sunkom, dolgim le tretjino milijoninke milijardinke sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh. Je torej dokaz, da so tovrstna stanja mogoča, odpira pa tudi raziskave skritih stanj v različnih sistemih, vse od vzporednega vesolja do novih elementarnih delcev in novih oblik kondenziranega materije.
Večno življenje ali vsaj daljši odlog smrti je želja marsikoga. Tako močna, da so se nekateri pripravljeni celo zamrzniti v upanju, da jih bo znanost v prihodnosti lahko obudila nazaj v življenje. Dobrodošli v znanost krionike, ki je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, ki lahko, da jih bodo izumili ali pa tudi ne. Kakšna je prihodnost tega na prvi pogled morda celo strašljivega koncepta? Naš gost je eden največjih poznavalcev krionike Ben Best, ki se je že pred dvajsetimi leti odločil za zamrznitev.
Tokrat znova zremo v nebo, od koder izvirajo radijski valovi, ki drugače kot valovi, prek katerih nas poslušate, prihajajo iz vesolja. Pogovarjali smo se z Michaelom Garrettom, profesorjem radioastronomije na Univerzi v Leidnu in direktorjem nizozemskega instituta za radijsko astronomijo ASTRON.
Številne raziskave zadnja leta dokazujejo, da se moški in ženske ne razlikujemo le v obliki in delovanju spolnih organov, temveč so razlike veliko večje in jih lahko najdemo skoraj v vseh tkivih in organih v našem telesu, tudi v delovanju jeter. Gre za organ, ki je zelo pomemben pri zaščiti našega organizma, pri odstranjevanju vsega, kar lahko v našem telesu deluje kot strup. Naše telo kot taka prepoznava tudi vsa zdravila, ki jih jemljemo in jih iz organizma odstranjujejo prav naša jetra. Koliko je za današnjo medicino pomembno spoznanje, da tudi zdravila prepoznavajo spol, med drugim sprašujemo prof.dr. Gregorja Majdiča, ki je bil gost tokratne oddaje Frekvenca X.
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Neveljaven email naslov