Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi …
Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.
Štrbunknili smo v morje in odšli na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene
Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. “Izgubili naj bi že približno dve tretjini, torej od 60 do 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov,” je v intervjuju za naš radio poudaril dr. John Bruno, vodja skupine morskih ekologov, ki že nekaj let intenzivno preučujejo koralne grebene v Karibskem morju. “Koliko koral je ogroženih? Potencialno vse, vsi koralni grebeni propadajo, le eden na tisoč ima še zdravo populacijo koral, ves preostali delež koralnih grebenov, tudi tistih bolj izoliranih in oddaljenih od ljudi, je izgubil že od 50 do 75 odstotkov koral. Vse ogroža segrevanje oceanov.”
Da bi lažje razumeli, kaj natančno se dogaja v koralnih grebenih, smo se na prvi poletni dan odpravili na obrežje med Piranom in Portorožem, kjer deluje Morska biološka postaja. Tam smo se pogovarjali z dr. Lovrencem Lipejem in dr. Borutom Mavričem.
Kam, menite, spadajo korale? So to rastline, živali ali kaj tretjega? “Korale so morski ožigalkarji,” sta poudarila, po njunih besedah jih poznamo več kot 10 000 vrst.
Trenutno se korale v medijih pogosto uporabljajo skupaj z besedo beljenje. Kot je pojasnil Borut Mavrič, se pri “beljenju koral prekine simbiotski odnos; to se zgodi, ko je korala v stresu. Če se endosimbiont ne vrne, korala pogine.”
Vse je torej v simbiozi, in ko se ta poruši, se poruši tudi vse drugo. Prav to smo zadnjih nekaj mesecev spremljali na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, največjem živem ekosistemu na našem planetu. Svet so namreč obšle novice, da se je samo sedmim odstotkom koral v njem uspelo izogniti beljenju. Na čelu svarilcev je bil eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za področje koralnih grebenov, dr. Terry Hughes, ki se z njimi ukvarja že vso kariero, torej približno 40 let.
“Gre za največje beljenje koral na Velikem koralnem grebenu, kar smo jih kdaj videli. Večji beljenji koral sta se zgodili leta 1998 in 2002, a nobeno od njiju še zdaleč ni bilo tako veliko in usodno kot zdajšnje. Še posebno veliko je opustošenje na severnem delu grebena, južnega pa je pred škodo obvaroval nedavni ciklon, ki je ohladil morje okrog njega.”
Terry Hughes z Univerze Jamesa Cooka v Townsvillu na severovzhodu Avstralije je v preteklih mesecih izvedel 10 helikopterskih in letalskih poletov nad približno 1100 grebeni v skupni dolžini 10.000 km.
“Kot smo ugotovili do zdaj, je na severnem delu v razponu 800 kilometrov po grebenu poginilo več kot 50 odstotkov koral. Gre za izjemno veliko izgubo. Škoda po tokratnem beljenju je primerljiva s hkratnim pustošenjem šestih ciklonov. Kako sem se počutil ob tem? Bilo je zelo stresno.”
Turizem koralnih grebenov samo v Avstraliji zaposluje 70.000 ljudi in letno prinese 5 milijard dolarjev. Avstralska vlada bo morala v prihodnje bolj napeti moči, da zaščiti greben, meni Hughes, ki je ob tem izjemno kritičen do uradne avstralske namere, da zgradi največji rudnik premoga na svetu. To vodi v povečanje emisij, segrevanje ozračja in morja in s tem še večjo ogroženost koral. Največji vzrok za slabo stanje koral se namreč skriva v podnebnih spremembah.
Pa je za toplo morje kriva narava sama ali človek? “Absolutno!,” meni Bruno, “vse vzroke, ki sem jih naštel in ki jih zaznavamo v zadnjih desetletjih, bi lahko pripisali človeškemu vplivu, nobeden od njih ni naravnega izvora. Korale sicer umirajo po naravni poti, po večini zaradi neviht ali izbruhov bolezni, toda eksplozivno umiranje koral v nekaj desetih letih je gotovo človekovo delo.”
Tudi v naši okolici so koralni grebeni, največji tovrstni je na Mljetu, med drugim ga sestavljajo sredozemske kamene korale. Kot je pojasnil Borut Mavrič, “kolonije zrastejo iz nekaj polipov v velikosti nekaj centimetrov, na Mljetu pa lahko presegajo nekaj metrov. Korala kot kolonija raste, več se jih zliva med seboj in ustvarjajo vedno večje enote. Te enote nato gostijo druge organizme, ki izkoriščajo prostor.”
Lovrenc Lipej in Borut Mavrič z Morske biološke postaje sta med drugim raziskovala več kot 200 metrov dolgo odmrlo koralno formacijo pri Ronku v bližini Izole. To je torej dokaz, da imamo korale tudi pri nas, na njih so ugotovili desetkrat večjo pestrost morskih bitij kot drugod v našem morju.
Ob naši obali smo na prvi poletni dan zmotili tale dva. V četrtek nastopata @Val202 ob 12ih. pic.twitter.com/jptEibUctA
— Frekvenca X (@FrekvencaX) June 21, 2016
Ko smo ju vprašali, kje bi bilo to poletje najbolje zalezovati pestro morsko življenje, sta se strinjala, da čim dlje na jugu Jadranskega morja. A pri potapljanju ne gre le za korale. “Sam ne bi izpostavljal koral, svet pod morjem odpira nove dimenzije, je kot pogled v zvezdnato nebo ali vesolje – v vsakem trenutku se tam dogaja kopica stvari, ki te oplaja in daje neverjetno energijo,” je sklenil Mavrič.
683 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi …
Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.
Štrbunknili smo v morje in odšli na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene
Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. “Izgubili naj bi že približno dve tretjini, torej od 60 do 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov,” je v intervjuju za naš radio poudaril dr. John Bruno, vodja skupine morskih ekologov, ki že nekaj let intenzivno preučujejo koralne grebene v Karibskem morju. “Koliko koral je ogroženih? Potencialno vse, vsi koralni grebeni propadajo, le eden na tisoč ima še zdravo populacijo koral, ves preostali delež koralnih grebenov, tudi tistih bolj izoliranih in oddaljenih od ljudi, je izgubil že od 50 do 75 odstotkov koral. Vse ogroža segrevanje oceanov.”
Da bi lažje razumeli, kaj natančno se dogaja v koralnih grebenih, smo se na prvi poletni dan odpravili na obrežje med Piranom in Portorožem, kjer deluje Morska biološka postaja. Tam smo se pogovarjali z dr. Lovrencem Lipejem in dr. Borutom Mavričem.
Kam, menite, spadajo korale? So to rastline, živali ali kaj tretjega? “Korale so morski ožigalkarji,” sta poudarila, po njunih besedah jih poznamo več kot 10 000 vrst.
Trenutno se korale v medijih pogosto uporabljajo skupaj z besedo beljenje. Kot je pojasnil Borut Mavrič, se pri “beljenju koral prekine simbiotski odnos; to se zgodi, ko je korala v stresu. Če se endosimbiont ne vrne, korala pogine.”
Vse je torej v simbiozi, in ko se ta poruši, se poruši tudi vse drugo. Prav to smo zadnjih nekaj mesecev spremljali na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, največjem živem ekosistemu na našem planetu. Svet so namreč obšle novice, da se je samo sedmim odstotkom koral v njem uspelo izogniti beljenju. Na čelu svarilcev je bil eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za področje koralnih grebenov, dr. Terry Hughes, ki se z njimi ukvarja že vso kariero, torej približno 40 let.
“Gre za največje beljenje koral na Velikem koralnem grebenu, kar smo jih kdaj videli. Večji beljenji koral sta se zgodili leta 1998 in 2002, a nobeno od njiju še zdaleč ni bilo tako veliko in usodno kot zdajšnje. Še posebno veliko je opustošenje na severnem delu grebena, južnega pa je pred škodo obvaroval nedavni ciklon, ki je ohladil morje okrog njega.”
Terry Hughes z Univerze Jamesa Cooka v Townsvillu na severovzhodu Avstralije je v preteklih mesecih izvedel 10 helikopterskih in letalskih poletov nad približno 1100 grebeni v skupni dolžini 10.000 km.
“Kot smo ugotovili do zdaj, je na severnem delu v razponu 800 kilometrov po grebenu poginilo več kot 50 odstotkov koral. Gre za izjemno veliko izgubo. Škoda po tokratnem beljenju je primerljiva s hkratnim pustošenjem šestih ciklonov. Kako sem se počutil ob tem? Bilo je zelo stresno.”
Turizem koralnih grebenov samo v Avstraliji zaposluje 70.000 ljudi in letno prinese 5 milijard dolarjev. Avstralska vlada bo morala v prihodnje bolj napeti moči, da zaščiti greben, meni Hughes, ki je ob tem izjemno kritičen do uradne avstralske namere, da zgradi največji rudnik premoga na svetu. To vodi v povečanje emisij, segrevanje ozračja in morja in s tem še večjo ogroženost koral. Največji vzrok za slabo stanje koral se namreč skriva v podnebnih spremembah.
Pa je za toplo morje kriva narava sama ali človek? “Absolutno!,” meni Bruno, “vse vzroke, ki sem jih naštel in ki jih zaznavamo v zadnjih desetletjih, bi lahko pripisali človeškemu vplivu, nobeden od njih ni naravnega izvora. Korale sicer umirajo po naravni poti, po večini zaradi neviht ali izbruhov bolezni, toda eksplozivno umiranje koral v nekaj desetih letih je gotovo človekovo delo.”
Tudi v naši okolici so koralni grebeni, največji tovrstni je na Mljetu, med drugim ga sestavljajo sredozemske kamene korale. Kot je pojasnil Borut Mavrič, “kolonije zrastejo iz nekaj polipov v velikosti nekaj centimetrov, na Mljetu pa lahko presegajo nekaj metrov. Korala kot kolonija raste, več se jih zliva med seboj in ustvarjajo vedno večje enote. Te enote nato gostijo druge organizme, ki izkoriščajo prostor.”
Lovrenc Lipej in Borut Mavrič z Morske biološke postaje sta med drugim raziskovala več kot 200 metrov dolgo odmrlo koralno formacijo pri Ronku v bližini Izole. To je torej dokaz, da imamo korale tudi pri nas, na njih so ugotovili desetkrat večjo pestrost morskih bitij kot drugod v našem morju.
Ob naši obali smo na prvi poletni dan zmotili tale dva. V četrtek nastopata @Val202 ob 12ih. pic.twitter.com/jptEibUctA
— Frekvenca X (@FrekvencaX) June 21, 2016
Ko smo ju vprašali, kje bi bilo to poletje najbolje zalezovati pestro morsko življenje, sta se strinjala, da čim dlje na jugu Jadranskega morja. A pri potapljanju ne gre le za korale. “Sam ne bi izpostavljal koral, svet pod morjem odpira nove dimenzije, je kot pogled v zvezdnato nebo ali vesolje – v vsakem trenutku se tam dogaja kopica stvari, ki te oplaja in daje neverjetno energijo,” je sklenil Mavrič.
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Neveljaven email naslov