Frekvenca X pripravlja pregled najzanimivejših, najbolj nenavadnih med nenavadnimi znanstvenimi dosežki zadnjega četrt stoletja. V noči s četrtka na petek bodo v Parizu podelili 26. Ig Nobelove nagrade za prelomna odkritja v znanosti, ki nas najprej silijo k smehu, nato pa še k razmisleku. O biomedicinskih posledicah intenzivnega poljubljanja, vplivu prisotnosti ljudi na paritvene navade nojev in iskanju kemijskih receptov za od-vretje jajca ter o (ne)uporabni vrednosti podobnih na prvi pogled trivialnih odkritij.

Človeštvo se ima za napredek v veliki meri zahvaliti znanosti – znanost nam odstira drugačne poglede na mnoge težko razložljive pojave iz našega okolja in nam jih pomaga razumeti. Nikakor pa vsako raziskovanje ne pripelje do zanesljivih zaključkov in tudi če: ni rečeno, da bodo ti imeli kakršnokoli uporabno vrednost za širšo družbo, niti da bodo relevantni v raziskovalnih okvirih svojega področja. Znanstvenik se pri svojem delu marsikdaj znajde v slepi ulici. Zmotne hipoteze in ovržene teze ter neuspešni poskusi dokazovanja določenih zakonitosti so sestavni del znanstvene dejavnosti. Včasih se celo zdi, da lahko tudi laiki že iz predmeta raziskovanja razberemo, da – po domače – iz tega ne bo nič oz. to pa nima smisla. Ampak: a lahko res?