Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poteka teden razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad, zato bomo tokratno Frekvenco X posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih
Eden izmed letošnjih nobelovcev ima slovenske korenine, prestižnih nagrad se sicer drži tudi hudomušno pravilo.
V tednu razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad smo se posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih.
Japonski biolog Yoshinori Ohsumi je za odkritja v zvezi z mehanizmi avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice, prejel Nobelovo nagrado za medicino. Ugotovitve je mogoče uporabiti tudi pri diagnostiki in zdravljenju nekaterih bolezni, predvsem pri raku, kjer imajo celice okvarjen gen, ki sodeluje pri avtofagiji.
“Celica lahko lastne sestavine razgradi v posebnih tovarnah za razgradnjo (v lizosomih) in potem te osnovne gradnike ponovno uporabi,” pojasnjuje dr. Mateja Erdani Kreft z ljubljanske medicinske fakultete.
Prejemniki Nobelove nagrade v fiziki so britanski znanstveniki, ki delujejo v Združenih državah Amerike: David J. Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi. Z uporabo naprednih matematičnih metod so preučevali nenavadne oblike snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.
“Pri nizki temperaturi se v snovi magnetni sistem pojavi v obliki vrtincev, ki se povežejo. Ti vrtinci imajo neobičajno lastnost, imajo vrtinčno strukturo in tega se ne da kar uničiti,” eno izmed zanimivosti odkritja razlaga dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko.
Zanimivo, da je Duncan Haldane kmalu po razglasitvi, kot da ne bi bilo nič, kot sleherni dan odšel na univerzo in tam predaval v okviru rednega programa. Haldane je sicer slovenskega rodu, posredno je torej nagrada vsaj malo tudi slovenska.
Nobelovi nagrajenci za kemijo pa so Jean Pierre Sauvage z Univerze v Strasbourgu, James Stoddart – Evanston Illinois in Bernard Feringa iz Nizozemske za oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.
“To je naprava, ki ima med seboj gibljive delce, katerih pozicijo lahko natančno reguliramo. Če to lahko delamo ciklično, lahko z vnosom energije ta naprava opravlja delo,” pojasnjuje dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega instituta.
Nobelove nagrade veljajo za najprestižnejše nagrade na področju znanosti, je pa zadnja leta odločitev odbora, da izpostavi le posameznike, deležna vse več kritik. Odkritja in prodori so namreč vse kompleksnejši, za njimi je včasih tudi več, celo več deset ali celo več sto raziskovalcev.
Kot pravi dr. Marko Mikuž, ki vodi slovensko skupino raziskovalcev na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu, sicer pa deluje na IJS in Fakulteti za matematiko in fiziko, se nagrad drži hudomušno pravilo.
“Za Nobelovo nagrado je ključno, da, ko si dovolj mlad, nekaj pametnega narediš, potem pa moraš dovolj dolgo živeti, da prideš na vrsto.”
687 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poteka teden razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad, zato bomo tokratno Frekvenco X posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih
Eden izmed letošnjih nobelovcev ima slovenske korenine, prestižnih nagrad se sicer drži tudi hudomušno pravilo.
V tednu razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad smo se posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih.
Japonski biolog Yoshinori Ohsumi je za odkritja v zvezi z mehanizmi avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice, prejel Nobelovo nagrado za medicino. Ugotovitve je mogoče uporabiti tudi pri diagnostiki in zdravljenju nekaterih bolezni, predvsem pri raku, kjer imajo celice okvarjen gen, ki sodeluje pri avtofagiji.
“Celica lahko lastne sestavine razgradi v posebnih tovarnah za razgradnjo (v lizosomih) in potem te osnovne gradnike ponovno uporabi,” pojasnjuje dr. Mateja Erdani Kreft z ljubljanske medicinske fakultete.
Prejemniki Nobelove nagrade v fiziki so britanski znanstveniki, ki delujejo v Združenih državah Amerike: David J. Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi. Z uporabo naprednih matematičnih metod so preučevali nenavadne oblike snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.
“Pri nizki temperaturi se v snovi magnetni sistem pojavi v obliki vrtincev, ki se povežejo. Ti vrtinci imajo neobičajno lastnost, imajo vrtinčno strukturo in tega se ne da kar uničiti,” eno izmed zanimivosti odkritja razlaga dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko.
Zanimivo, da je Duncan Haldane kmalu po razglasitvi, kot da ne bi bilo nič, kot sleherni dan odšel na univerzo in tam predaval v okviru rednega programa. Haldane je sicer slovenskega rodu, posredno je torej nagrada vsaj malo tudi slovenska.
Nobelovi nagrajenci za kemijo pa so Jean Pierre Sauvage z Univerze v Strasbourgu, James Stoddart – Evanston Illinois in Bernard Feringa iz Nizozemske za oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.
“To je naprava, ki ima med seboj gibljive delce, katerih pozicijo lahko natančno reguliramo. Če to lahko delamo ciklično, lahko z vnosom energije ta naprava opravlja delo,” pojasnjuje dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega instituta.
Nobelove nagrade veljajo za najprestižnejše nagrade na področju znanosti, je pa zadnja leta odločitev odbora, da izpostavi le posameznike, deležna vse več kritik. Odkritja in prodori so namreč vse kompleksnejši, za njimi je včasih tudi več, celo več deset ali celo več sto raziskovalcev.
Kot pravi dr. Marko Mikuž, ki vodi slovensko skupino raziskovalcev na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu, sicer pa deluje na IJS in Fakulteti za matematiko in fiziko, se nagrad drži hudomušno pravilo.
“Za Nobelovo nagrado je ključno, da, ko si dovolj mlad, nekaj pametnega narediš, potem pa moraš dovolj dolgo živeti, da prideš na vrsto.”
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Neveljaven email naslov