Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vohal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v njih naberejo prekomerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.
Odkritje lugdunina, ki odstranjuje zlate stafilokoke iz našega nosu, je spodbudna vest; farmacevti bodo kljub temu potrebovali še nekaj časa, da bodo iz njega razvili zdravilo
Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vonjal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v organih za vonjanje naberejo čezmerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.
– gostinec, dober poznavalec kave Tine Čokl
– prof. dr. Damjan Janeš, mag. farm.
– Bernhard Krismer z Univerze v Tübingenu
Vonj je kljub zapostavljenosti v primerjavi z drugimi štirimi kategorijami občutenj, vidom, sluhom, tipom in okusom, zelo kompleksen, zaradi česar imajo možgani z njim – po domače – precej dela. Kaj ima nos s tem, da sta kava in cigareta tako dober par? Lahko naši nosovi v prihodnosti pomagajo ozdraviti kakšno bolezen?
“Ravno zaradi zaznavanja sem brutalno obračunal z osebno kozmetiko. Uporabljam naravne produkte, ki nimajo vonja.”
– Tine Čokl, poznavalec kave in človek z izjemno izostrenim čutom za vonj
680 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vohal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v njih naberejo prekomerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.
Odkritje lugdunina, ki odstranjuje zlate stafilokoke iz našega nosu, je spodbudna vest; farmacevti bodo kljub temu potrebovali še nekaj časa, da bodo iz njega razvili zdravilo
Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vonjal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v organih za vonjanje naberejo čezmerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.
– gostinec, dober poznavalec kave Tine Čokl
– prof. dr. Damjan Janeš, mag. farm.
– Bernhard Krismer z Univerze v Tübingenu
Vonj je kljub zapostavljenosti v primerjavi z drugimi štirimi kategorijami občutenj, vidom, sluhom, tipom in okusom, zelo kompleksen, zaradi česar imajo možgani z njim – po domače – precej dela. Kaj ima nos s tem, da sta kava in cigareta tako dober par? Lahko naši nosovi v prihodnosti pomagajo ozdraviti kakšno bolezen?
“Ravno zaradi zaznavanja sem brutalno obračunal z osebno kozmetiko. Uporabljam naravne produkte, ki nimajo vonja.”
– Tine Čokl, poznavalec kave in človek z izjemno izostrenim čutom za vonj
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Neveljaven email naslov