Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na vedenje drugih živali? Je lahko morda od bakterij celo odvisno vedenje ljudi?
Od vseh mikroorganizmov, ki prebivajo v ali na našem telesu, jih kar 99 odstotkov živi v črevesju. Z genetskimi analizami so ugotovili, da imamo v prebavilih poleg enoceličnih organizmov tudi več kot tisoč različnih vrst bakterij. Skupaj lahko bakterije v prebavilih tehtajo do dva kilograma.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na vedenje drugih živali? Je lahko od bakterij odvisno tudi vedenje ljudi?
Doc. dr. Simona Kralj Fišer, vedenjska biologinja
“Nekatere samice pajkov imajo mladiče brez parjenja. Razlog je v bakteriji volbahiji.”
Dr. Alanna Collen, avtorica poljudnoznanstvene uspešnice 10 % Človek
“Zelo presenetljiv je vpliv mikroorganizmov v našem prebavnem sistemu na delovanje naših možganov. Ko hrana potuje po prebavnem traktu, naša črevesna mikrobiota pomaga pri njenem razkrajanju. Eden od produktov tega procesa so snovi, podobne nevrotransmiterjem. Gre za majcene molekule, ki po telesu pošiljajo signale, ti pa nato vplivajo na naše počutje in vedenje. Prav zaradi teh snovi se lahko počutimo srečnejši, jasneje razmišljamo, postajamo debelejši … vodijo lahko vse do depresije. Če nam na jedilniku manjka hrana, ki je bogata z vlakninami, se v črevesje na primer sprošča manj takšnih snovi, ki v naše možgane pošiljajo signale za to, da se počutimo srečne. Prav od tu izvirajo nedavne ugotovitve, da je naša človeška mikrobiota pomembno povezana z nastankom anksioznosti in tudi nekaterih vedenjskih motenj, kot je avtizem.
Ja, to je del številnih sodobnih zdravstvenih težav. Dandanes trpimo zaradi številnih alergij, novih bolezni, duševnih težav, debelosti … Vse te težave močno vplivajo na naše življenje in zdi se, da so mikroorganizmi eden od vzrokov za te sodobne epidemije. Če bi izboljšali zdravje naše črevesne mikrobiote, bi to pozitivno vplivalo na naše zdravje in tudi na izboljšanje našega počutja.”
Pogovor v izvirniku:
696 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na vedenje drugih živali? Je lahko morda od bakterij celo odvisno vedenje ljudi?
Od vseh mikroorganizmov, ki prebivajo v ali na našem telesu, jih kar 99 odstotkov živi v črevesju. Z genetskimi analizami so ugotovili, da imamo v prebavilih poleg enoceličnih organizmov tudi več kot tisoč različnih vrst bakterij. Skupaj lahko bakterije v prebavilih tehtajo do dva kilograma.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na vedenje drugih živali? Je lahko od bakterij odvisno tudi vedenje ljudi?
Doc. dr. Simona Kralj Fišer, vedenjska biologinja
“Nekatere samice pajkov imajo mladiče brez parjenja. Razlog je v bakteriji volbahiji.”
Dr. Alanna Collen, avtorica poljudnoznanstvene uspešnice 10 % Človek
“Zelo presenetljiv je vpliv mikroorganizmov v našem prebavnem sistemu na delovanje naših možganov. Ko hrana potuje po prebavnem traktu, naša črevesna mikrobiota pomaga pri njenem razkrajanju. Eden od produktov tega procesa so snovi, podobne nevrotransmiterjem. Gre za majcene molekule, ki po telesu pošiljajo signale, ti pa nato vplivajo na naše počutje in vedenje. Prav zaradi teh snovi se lahko počutimo srečnejši, jasneje razmišljamo, postajamo debelejši … vodijo lahko vse do depresije. Če nam na jedilniku manjka hrana, ki je bogata z vlakninami, se v črevesje na primer sprošča manj takšnih snovi, ki v naše možgane pošiljajo signale za to, da se počutimo srečne. Prav od tu izvirajo nedavne ugotovitve, da je naša človeška mikrobiota pomembno povezana z nastankom anksioznosti in tudi nekaterih vedenjskih motenj, kot je avtizem.
Ja, to je del številnih sodobnih zdravstvenih težav. Dandanes trpimo zaradi številnih alergij, novih bolezni, duševnih težav, debelosti … Vse te težave močno vplivajo na naše življenje in zdi se, da so mikroorganizmi eden od vzrokov za te sodobne epidemije. Če bi izboljšali zdravje naše črevesne mikrobiote, bi to pozitivno vplivalo na naše zdravje in tudi na izboljšanje našega počutja.”
Pogovor v izvirniku:
Neveljaven email naslov