Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv.
V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.
Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.
V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.
Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.
Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.
Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.
Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.
In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«
Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.
– Juan J. Calvete
Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.
Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.
691 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv.
V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.
Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.
V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.
Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.
Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.
Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.
Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.
In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«
Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.
– Juan J. Calvete
Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.
Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.
V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
Neveljaven email naslov