Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv.
V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.
Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.
V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.
Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.
Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.
Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.
Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.
In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«
Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.
– Juan J. Calvete
Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.
Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.
691 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv.
V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.
Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.
V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.
Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.
Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.
Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.
Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.
In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«
Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.
– Juan J. Calvete
Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.
Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.
Neveljaven email naslov