Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci se začnejo govora učiti že takoj ob rojstvu, najprej samo poslušajo in analizirajo glasove, ki jih slišijo. Po šestem mesecu začnejo spuščati glasove, prve besede izrečejo po prvem letu starosti. Kaj se dogaja v možganih otrok, kako se prilagodijo različnim dražljajem in zakaj so se sposobni naučiti več različnih jezikov hkrati? Preverjamo v večjezičnih družinah, na mednarodni šoli in se pogovarjamo s slovensko nevroznanstvenico dr. Najo Ferjan Ramirez.
Otroci so zelo nadarjeni za jezike, v stiku z naravnimi govorci so se sposobni naučiti več jezikov že prva leta starosti
Tarik je ravno te dni dopolnil šest let. Obiskuje vrtec v središču Ljubljane. S simpatičnim fantkom in njegovo mamo Matejo smo se srečali pozno popoldne. Mali Tarik nam je demostriral, kako se sporazumeva v kar štirih jezikih: slovenščini, arabščini, hrvaščini in angleščini.
Kako je to mogoče? Otroci se začnejo učiti govora že takoj ob rojstvu. Najprej samo poslušajo in analizirajo glasove, ki jih slišijo. Po šestem mesecu začnejo oblikovati glasove, prve besede izrečejo po prvem letu starosti. Kaj se dogaja v možganih otrok, kako se prilagodijo različnim dražljajem in zakaj so se sposobni naučiti več različnih jezikov hkrati?
Preverili smo v večjezičnih družinah, na mednarodni šoli in se pogovarjali s slovensko nevroznanstvenico dr. Najo Ferjan Ramirez ter z dr. Barbaro Zurer Pearson, strokovnjakinjo za večjezičnost in avtorico knjižne uspešnice o tem, kako vzgojiti večjezične otroke.
VIDEO: Med osnovnošolci, ki govorijo štiri jezike! Zakaj se že malčki lahko hkrati naučijo več različnih jezikov?
Jutri ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/u1k1iPgziH
— Frekvenca X (@FrekvencaX) January 25, 2017
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (1. 1. 2015) je v Sloveniji dobrih 12 tisoč večjezičnih družin, torej družin z mladoletnimi otroki v katerih je eden izmed staršev iz Slovenije, drugi pa iz tujine. Prek Twitterja se nam je oglasilo kar nekaj naših večjezičnih družin, nekateri so povedali, da otroke v večih jezikih vzgajajo predvsem spontano in da morda pogrešajo kakšne bolj konkretne usmeritve, nasvete.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Otroci se začnejo govora učiti že takoj ob rojstvu, najprej samo poslušajo in analizirajo glasove, ki jih slišijo. Po šestem mesecu začnejo spuščati glasove, prve besede izrečejo po prvem letu starosti. Kaj se dogaja v možganih otrok, kako se prilagodijo različnim dražljajem in zakaj so se sposobni naučiti več različnih jezikov hkrati? Preverjamo v večjezičnih družinah, na mednarodni šoli in se pogovarjamo s slovensko nevroznanstvenico dr. Najo Ferjan Ramirez.
Otroci so zelo nadarjeni za jezike, v stiku z naravnimi govorci so se sposobni naučiti več jezikov že prva leta starosti
Tarik je ravno te dni dopolnil šest let. Obiskuje vrtec v središču Ljubljane. S simpatičnim fantkom in njegovo mamo Matejo smo se srečali pozno popoldne. Mali Tarik nam je demostriral, kako se sporazumeva v kar štirih jezikih: slovenščini, arabščini, hrvaščini in angleščini.
Kako je to mogoče? Otroci se začnejo učiti govora že takoj ob rojstvu. Najprej samo poslušajo in analizirajo glasove, ki jih slišijo. Po šestem mesecu začnejo oblikovati glasove, prve besede izrečejo po prvem letu starosti. Kaj se dogaja v možganih otrok, kako se prilagodijo različnim dražljajem in zakaj so se sposobni naučiti več različnih jezikov hkrati?
Preverili smo v večjezičnih družinah, na mednarodni šoli in se pogovarjali s slovensko nevroznanstvenico dr. Najo Ferjan Ramirez ter z dr. Barbaro Zurer Pearson, strokovnjakinjo za večjezičnost in avtorico knjižne uspešnice o tem, kako vzgojiti večjezične otroke.
VIDEO: Med osnovnošolci, ki govorijo štiri jezike! Zakaj se že malčki lahko hkrati naučijo več različnih jezikov?
Jutri ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/u1k1iPgziH
— Frekvenca X (@FrekvencaX) January 25, 2017
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (1. 1. 2015) je v Sloveniji dobrih 12 tisoč večjezičnih družin, torej družin z mladoletnimi otroki v katerih je eden izmed staršev iz Slovenije, drugi pa iz tujine. Prek Twitterja se nam je oglasilo kar nekaj naših večjezičnih družin, nekateri so povedali, da otroke v večih jezikih vzgajajo predvsem spontano in da morda pogrešajo kakšne bolj konkretne usmeritve, nasvete.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov