Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki.
Dva, ki ju pogosto slišite ob jutranjih vremenskih napovedih na radiu, Jure Cedilnik in dr. Benedikt Strajnar, sta nas najprej vodila do prizorišča, na katerem vremenoslovci zbirajo podatke. Od vremenske hiške, ki je, mimogrede, enaka povsod po svetu, do vzletišča vremenskega balona. Balon, ki vsako jutro ob petih zapusti tla, se v višavah zelo razbohoti, tudi do velikost avtobusa. Dvigne se lahko do višine 15 kilometrov, pri tem pa prek radijske zveze pošilja podatke o temperaturi in vlažnosti posameznega sloja ozračja in smeri vetra. Danes je po svetu postavljenih 11 000 vremenskih opazovalnic, ki s številnimi sateliti, letali in ladjami nenehno polnijo svetovno meterološko podatkovno banko.
Slovenija skupaj s številnimi drugimi evropskimi meteorološkimi službami dejavno sodeluje v projektu ALADIN, rezultat katerega je meteorološki model z istim imenom. Trenutno izračunavajo meteorološki model v ločljivosti 4,4 km. To pomeni, da je realni prostor razdeljen na računske točke, pri čemer je razdalja med sosednjima točkama 4,4 km. Po navpičnici ima ta model 87 računskih ravni. Model izračunajo vsake tri ure, pri čemer vsakič uporabijo čim bolj sveže meritve. Za to, da lahko superračunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo računalniškega časa. Ob tem se zastavlja vprašanje: Koliko zelo pametnih in hitrih matematikov bi potrebovali, da bi lahko nadomestili superračunalnik? »Nešteto,« sta enotna Cedilnik in Strajnar.
Prav na Arsu so sicer sestavili prvi superračunalnik, pri tem je pomembno vlogo odigral Jure Jerman: »Leta 1997 smo ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva večja Linux gruča v Sloveniji, pa tudi po tem smo bili prvi, da smo operativni model računali na tako povezani gruči računalnikov.«
Največje središče za operativno računanje vremena imajo sicer v Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruči s po sto tisoč računskimi jedri, kmalu načrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin.
Z Aladinom je povezana tudi zanimiva anekdota deskarja na valovih Rajka Dolinška, ki se je leta 1999 s prijatelji podal na valove v vodah Pirana, pri tem pa mu je ponagajal močan veter. Zaradi visokih valov je pristal v vodi in se celih 9 ur ni mogel do Obale. »Jaz temu rečem, da je bil to moj najdaljši pogovor z Bogom.«
Rešili so ga šele zvečer, ko se je veter malo umiril. Pozneje je povedal, da sploh ni obupal, saj mu je moč dajala tudi Aladinova napoved vetra, po kateri naj bi veter zvečer oslabel.
Konec dober, vse dobro, nas pa ob koncu potovanja po tem, kako nastane vremenska napoved, čaka še tisti zadnji korak, ko te podatke, ki jih izračuna in pozneje vizualizira računalnik, v roke dobi dežurni prognostik, v našem primeru Brane Gregorčič. Ja, vreme se ne vede vedno tako, kot je predvideno v numeričnem izračunu, tako da si je treba pustiti malo rezerve.«
Prognostik ima zahtevno nalogo – oceniti mora napovedljivost vremenskega stanja. Včasih, ko so prevladujoči počasnejši vzorci v vremenu na primer anticikloni, je namreč vreme bolj napovedljivo, včasih, zlasti kadar nas prehajajo kakšne hitre fronte ali ko se poglabljajo ciklonska območja, pa manj.
Slovenija je nasploh posebna zaradi velikega vpliva reliefa. Na gibanje zraka ima namreč relief bistven vpliv. »Vsekakor se nad majhnim območjem Slovenije srečuje toliko različnih vplivov, kot res le redkokje po svetu.«
Ne glede na muhavost vremena, ki je najbrž tudi vzrok, da v tem srednjem pasu že pregovorno radi govorimo o vremenu, pa so z desetletji vremenske napovedi v primerjavi s tistimi čisto pionirskimi postale zelo točne in zanesljive. »Na vsakih deset let razvoja pridobimo en dan več pri točnih vremenskih informacijah. Če so bile pred 40. leti zanesljive do 3 dni vnaprej, so zdaj z enako zanesljivostjo uporabne do 7 dni vnaprej.«
A ne glede na to, da lahko danes že zanesljivo napovedo vremensko prihodnost za teden vnaprej, vremenoslovci ene supermoči še vedno nimajo, pa čeprav bi si to želeli: »K sreči na vreme ne moremo vplivati, lahko se le prilagajmo temu, kar nam narava nameni.«
690 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki.
Dva, ki ju pogosto slišite ob jutranjih vremenskih napovedih na radiu, Jure Cedilnik in dr. Benedikt Strajnar, sta nas najprej vodila do prizorišča, na katerem vremenoslovci zbirajo podatke. Od vremenske hiške, ki je, mimogrede, enaka povsod po svetu, do vzletišča vremenskega balona. Balon, ki vsako jutro ob petih zapusti tla, se v višavah zelo razbohoti, tudi do velikost avtobusa. Dvigne se lahko do višine 15 kilometrov, pri tem pa prek radijske zveze pošilja podatke o temperaturi in vlažnosti posameznega sloja ozračja in smeri vetra. Danes je po svetu postavljenih 11 000 vremenskih opazovalnic, ki s številnimi sateliti, letali in ladjami nenehno polnijo svetovno meterološko podatkovno banko.
Slovenija skupaj s številnimi drugimi evropskimi meteorološkimi službami dejavno sodeluje v projektu ALADIN, rezultat katerega je meteorološki model z istim imenom. Trenutno izračunavajo meteorološki model v ločljivosti 4,4 km. To pomeni, da je realni prostor razdeljen na računske točke, pri čemer je razdalja med sosednjima točkama 4,4 km. Po navpičnici ima ta model 87 računskih ravni. Model izračunajo vsake tri ure, pri čemer vsakič uporabijo čim bolj sveže meritve. Za to, da lahko superračunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo računalniškega časa. Ob tem se zastavlja vprašanje: Koliko zelo pametnih in hitrih matematikov bi potrebovali, da bi lahko nadomestili superračunalnik? »Nešteto,« sta enotna Cedilnik in Strajnar.
Prav na Arsu so sicer sestavili prvi superračunalnik, pri tem je pomembno vlogo odigral Jure Jerman: »Leta 1997 smo ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva večja Linux gruča v Sloveniji, pa tudi po tem smo bili prvi, da smo operativni model računali na tako povezani gruči računalnikov.«
Največje središče za operativno računanje vremena imajo sicer v Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruči s po sto tisoč računskimi jedri, kmalu načrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin.
Z Aladinom je povezana tudi zanimiva anekdota deskarja na valovih Rajka Dolinška, ki se je leta 1999 s prijatelji podal na valove v vodah Pirana, pri tem pa mu je ponagajal močan veter. Zaradi visokih valov je pristal v vodi in se celih 9 ur ni mogel do Obale. »Jaz temu rečem, da je bil to moj najdaljši pogovor z Bogom.«
Rešili so ga šele zvečer, ko se je veter malo umiril. Pozneje je povedal, da sploh ni obupal, saj mu je moč dajala tudi Aladinova napoved vetra, po kateri naj bi veter zvečer oslabel.
Konec dober, vse dobro, nas pa ob koncu potovanja po tem, kako nastane vremenska napoved, čaka še tisti zadnji korak, ko te podatke, ki jih izračuna in pozneje vizualizira računalnik, v roke dobi dežurni prognostik, v našem primeru Brane Gregorčič. Ja, vreme se ne vede vedno tako, kot je predvideno v numeričnem izračunu, tako da si je treba pustiti malo rezerve.«
Prognostik ima zahtevno nalogo – oceniti mora napovedljivost vremenskega stanja. Včasih, ko so prevladujoči počasnejši vzorci v vremenu na primer anticikloni, je namreč vreme bolj napovedljivo, včasih, zlasti kadar nas prehajajo kakšne hitre fronte ali ko se poglabljajo ciklonska območja, pa manj.
Slovenija je nasploh posebna zaradi velikega vpliva reliefa. Na gibanje zraka ima namreč relief bistven vpliv. »Vsekakor se nad majhnim območjem Slovenije srečuje toliko različnih vplivov, kot res le redkokje po svetu.«
Ne glede na muhavost vremena, ki je najbrž tudi vzrok, da v tem srednjem pasu že pregovorno radi govorimo o vremenu, pa so z desetletji vremenske napovedi v primerjavi s tistimi čisto pionirskimi postale zelo točne in zanesljive. »Na vsakih deset let razvoja pridobimo en dan več pri točnih vremenskih informacijah. Če so bile pred 40. leti zanesljive do 3 dni vnaprej, so zdaj z enako zanesljivostjo uporabne do 7 dni vnaprej.«
A ne glede na to, da lahko danes že zanesljivo napovedo vremensko prihodnost za teden vnaprej, vremenoslovci ene supermoči še vedno nimajo, pa čeprav bi si to želeli: »K sreči na vreme ne moremo vplivati, lahko se le prilagajmo temu, kar nam narava nameni.«
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Neveljaven email naslov